Sreda, 1. 4. 2020, 19.45
4 leta
IZ SMUČARSKE IZOLACIJE: ANA BUCIK
Zaradi italijanske tragedije je še bolj previdna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
S slovensko smučarsko reprezentantko Ano Bucik smo se pogovarjali o domači goriški karanteni, "koronaskrbeh", položaju v sosednji Italiji, analizi skrajšane sezone in načrtih za prihodnost.
Že mesec in pol je minil od kranjskogorske izvedbe Zlate lisice. To sta bili hkrati tudi zadnji ženski tehnični preizkušnji svetovnega pokala. Ana Bucik ju je končala na 14. mestu v veleslalomu in 21. v slalomu ter s tem in predvsem tehničnim napredkom potrdila, da se je rešila "uteži", ki so jo v zadnji sezoni vse bolj oddaljevale od širšega svetovnega vrha. Pred letom je bila zaradi slabših rezultatov soočena z delnim sofinanciranjem, tako da je bila sezona 2019/20 zanjo svojevrsten "biti ali ne biti". Čeprav meni, da bi lahko na zadnjih tekmah dosegla še kakšen odmeven rezultat, je sezono prvič zaključila med najboljšo trideseterico v obeh tehničnih disciplinah. "Dobra osnova za prihodnjo zimo," pravi 26-letna Novogoričanka, s katero smo se v pogovoru preprosto morali dotakniti tudi koronavirusa, na katerega zaradi geografske, socialne in jezikovne povezanosti z Italijo gleda še z nekoliko bolj zaskrbljenim izrazom na obrazu.Kako ste se prilagodili na nova življenjska pravila?
Potrebovala sem približno deset dni, da sem se zavedala konca sezone. V meni je bilo še veliko energije za zaključek, tako da se je ta preklop zgodil zelo hitro. Zdaj se posvečam stvarem, za katere mi večinoma primanjkuje časa. Med drugim tudi študiju predmetov tretjega letnika fakultete za matematiko in fiziko. Na športnem področju pa poleg počitka po sezoni skušam ohranjati primerno telesno pripravljenost. Ne vemo, koliko časa bo vse skupaj trajalo, a želim nabrati pravo energijo za to, da bom v trenutku, ko se bodo razmere normalizirale, dovolj močna in motivirana.
Kaj najbolj pogrešate?
V prvi vrsti druženje. Smučarji smo velik del leta zdoma. Zdaj bi bil tisti čas, ko lahko marsikaj nadoknadimo. Zdaj, žal, tega druženja s širšo družino in prijatelji ni.
Zadnja tekma v sezoni: veleslalom evropskega pokala na Krvavcu (drugo mesto).
Kako pa so videti vaši treningi?
Kot verjetno velik del športnikov sem si doma uredila vadbeni prostor. Na srečo imam dovolj pripomočkov, tako da je trening telesne pripravljenosti ustrezno zahteven. Vseeno se še vedno zelo rada podam tudi v naravo, a pri tem pazim, da se zadržujem na neobljudenih krajih.
V kolikšni meri pa se vas je dotaknila ta zdravstvena kriza? Čutite tesnobo?
Po naravi nisem panična oseba. Vsekakor pa me dogajanje okrog pandemije koronavirusa ni pustilo ravnodušne. Večkrat se sprašujem, v kakšno smer se bodo odvili dogodki. Na koncu vedno pridem do zaključka, da lahko v teh razmerah največ pomagam kot posameznica, ki se drži vseh priporočil.
Verjetno na goriškem koncu zaradi tradicionalno tesnih vezi z Italijo in tamkajšnjih tragičnih zgodb koronavirusu posvečate še več pozornosti.
Res je. Povezani smo z Italijani. Tam imamo veliko znancev, ki nam pripovedujejo o tem, da že več tednov ne smejo zapuščati svojih stanovanj. Spremljamo tudi njihova poročila o številu okuženih in mrtvih, ki so skrb vzbujajoča. Stanje pri sosedih je res alarmantno. Nihče si ne želi, da bi kaj podobnega doživeli tudi pri nas. Zato se na našem koncu še bolj dosledno držimo predpisov. Morda je prav zaradi tega stopnja okuženosti na Goriškem med najnižjimi v državi, čeprav mejimo na eno najbolj kritičnih držav.
Ostali ste brez kar sedmih tekem svetovnega pokala. Če izvzamemo tekme nižje ravni, ste zadnjič nastopali 16. februarja. Velik udarec?
Sezona brez pravega zaključka. Poleg tega sem se odlično počutila. Tudi na treningih sem smučala zelo dobro. Verjela sem, da lahko postavim piko na i. Žal mi je, da mi ni bilo dano forme unovčiti. To bi bil tudi svojevrsten preizkus. Videla bi, kam bi me lahko to popeljalo. Koliko sem zares vredna. A če sem povsem iskrena, moram dejati, da smo smučarji v precej boljšem položaju kot športniki, za katere bi se sezona pravzaprav morala začeti zdaj. V danih razmerah smo lahko zadovoljni z dvema tretjinama sezone. Nove priložnosti bodo prišle v prihodnji zimi.
Kljub odpovedim pa je vaš obraz ob analizi sezone letos bolj veder.
S sezono sem zadovoljna, čeprav verjamem, da bi bila zaključna ocena ob celotni izvedbi še boljša. Če se primerjam, kako sem delovala na začetku sezone in tik pred prekinitvijo, lahko zaznam večjo mero samozavesti. Videla sem, da se vse skupaj razvija v pravo smer. Na smučeh sem bila bolj sproščena, samozavestna in posledično napadalna. To je dobra osnova za prihodnjo sezono. Za končano pa lahko rečem, da me veseli dvig krivulje. Zadovoljna sem predvsem z veleslalomom. Tudi v slalomu je smučanje boljše, čeprav celotno sliko kvarijo napake z začetka sezone. Ponavljam, imam dobro popotnico za poletno delo in sezono 2019/20.
"V prvi vrsti druženje. Smučarji smo velik del leta zdoma. Zdaj bi bil tisti čas, ko lahko marsikaj nadoknadimo," pravi o tem, kaj najbolj pogreša.
Ste pri sebi našli odgovor, kje je prišlo do preskoka. Vaše smučanje je že na oko videti bolj odločno, sodobno, napadalno …
Po pretekli sezoni nisem sklonila glave. Vedela sem, da so bili rezultati slabi. Nisem pa si dovolila, da mi me pretirano poglabljanje potrlo. Razočaranje je namreč lahko velika utež. Jaz pa sem potegnila črto in si dejala, da sem sposobna pokazati veliko več. Sledil je "reset" in nov začetek. Poleti sem z novim trenerskim štabom veliko pozornosti posvečala samo tehniki smučanja. To je proces, ki terja veliko ponovitev zavojev, da se tehnika ustali. Druga faza preskoka, o katerem me sprašujete, pa so sama tekmovanja. Potrebovala sem potrditev. Samozavest za pravi napad namreč lahko smučar dobi le na tekmi.
Velik napredke je viden tudi v vaši tehniki paralelnih preizkušenj. Kako zahtevno je bilo to prilagajanje?
Zavedam se, da imam kot visoka tekmovalka nekaj prednosti pred nižje raslimi tekmicami. Osvojila sem tehniko zbijanja vrat čez zastavico, saj je smučanje hitrejše. Me pa tudi na tej ravni čaka še veliko dela. Čutim, da še nisem povsem domača na teh progah. Gre pa za dobrodošlo dodatno priložnost za dobre rezultate.
V tej sezoni je dosegla 113 točk, kar je sicer tretji izkupiček v karieri. Realno pa bi bilo pričakovati, da bi bil ob polni izvedbi tekem celo najboljši.
Kako doseči še večjo mero tveganja za dodaten napredek?
Prostora za napredek je še veliko. S trenerji smo analizirali tudi moje smučanje na treningih. Vidi se, kje so rezerve. Največ jih je na težjih delih, pri prehodih in menjavah ritma. Tem delom se bom posvečala. Spremljam pa tudi razvoj ženskega alpskega smučanja, kjer se kaže trend tvegane napadalnosti. Ne gre le za hitrost. Kako to doseči? S ponovitvami. Le tako se smučarka v coni neudobja počuti udobno.
Iskanje limitov?
Da. Na treningih je treba iskati to mejo. Včasih jo je treba tudi prekoračiti. Toliko, da za tekmo najdeš pravi limit.
