Četrtek, 2. 3. 2023, 8.30
1 leto, 8 mesecev
Alexandria Loutitt
"Svetovna prvakinja se sliši dobro, a zadnje leto je bilo polno padcev in vzponov"
"Mislim, da danes ne bi stala na vrhu stopničk, če se poleti v Planici ne bi poškodovala. Takrat sem razmišljala tudi o koncu kariere. Poškodba me je prisilila, da sem temeljito razmislila, kaj si v skokih sploh želim. Želja po uspehu je prevladala," je po naslovu članske svetovne prvakinje na veliki skakalnici dejala 19-letna Kanadčanka Alexandria Loutitt in izrazila razočaranje, ker so športniki cenjeni le, če so pri vrhu. Zgovorna najstnica se je razgovorila tudi o življenju v Sloveniji, kjer bi lahko ostala po karieri, slovenski pomoči, gostoljubju, ne/spoštovanju športnikov ...
Februarja lani je Alexandria Loutitt ob olimpijskem debiju v Pekingu z Abigail Strate, Matthewom Soukupom in Mackenziejem Boydom-Clowesom na tekmi mešanih ekip, na kateri so se diskvalifikacije kar vrstile, prvaki pa so postali Slovenci, nepričakovano osvojila bron.
V tej sezoni je prvič zmagala v kvalifikacijah, januarja v Zau postala prva Kanadčanka z zmago v svetovnem pokalu, v začetku februarja v Whistlerju postala mladinska prvakinja (pred Niko Prevc), zdaj pa se v Planici veseli še naslova svetovne prvakinje na veliki skakalnici. Loutittova je v uvodni seriji izkoristila ugodne razmere in skupaj z Maren Lundby vodila, v finalu pa potrdila zanesljivo zmago.
Po padcu v Planici do decembra brez skokov
Poškodbe ji v zadnjem letu niso prizanašale. Poleti je pogledovala tudi proti koncu kariere. Sliši se kot čarobno rezultatsko leto, a vse ni bilo pravljično. 19-letnica, ki se je v zadnjih mesecih zapeljala na vrtiljaku čustev, se je zaradi poletne poškodbe v Planici spogledovala celo s koncem kariere.
"V zadnjem mesecu sem imela dve 'domači' svetovni prvenstvi, v Whistlerju, kjer sem s skoki rasla, in Planici, ki je moja domača skakalnica, saj tu veliko treniramo. Svetovna prvakinja se sliši res dobro, a zadnje leto je bilo zame polno vzponov in padcev. Najprej operacija kolena, nato sem si takoj po vrnitvi poškodovala stopalo. Vse skupaj se je dogajalo poleti tukaj v Planici, na 80-metrski skakalnici. Nekateri deli so bili mokri, nekateri ne, ob doskoku sem padla in si strgala vezi v stopalu. Vse do decembra nisem mogla skakati," nam je po osvojenem zlatem odličju dejala 19-letnica in dodala, da je bila poškodba, zaradi katere je še vedno precej previdna pri telemarku, prelomnica v njeni karieri.
"Čeprav nisem mogla niti hoditi, sem se vsak dan trudila, da bi se vrnila."
Poškodba jo je prisilila v temeljit razmislek, kaj si v skokih želi
"Mislim, da danes ne bi stala tukaj na vrhu stopničk, če se ne bi zgodila ta poškodba. Takrat sem skoraj končala kariero. Poškodba me je prisilila, da sem temeljito razmislila, kaj si v skokih sploh želim. Želja po uspehu je prevladala. Res sem trdo delala, da sem se vrnila. Čeprav nisem mogla niti hoditi, sem se vsak dan trudila, da bi se vrnila. Pri tem mi je pomagalo to, da imam odlične sotekmovalke, ki so me spodbujale. Sem ambiciozna oseba, ki se žene. Menim, da je bolje, če ti kdaj kljub veliki ambicioznosti ne uspe, kot da vselej igraš na varno karto in si nato vedno zadovoljen, ne glede na rezultat."
Od 14. leta trenira v Evropi Pred petimi leti se je preselila v Evropo, kjer trenira vse od takrat.
Loutittova vse od 14. leta, ko so skakalnico v Kanadi zaprli, trenira v Evropi. "Najprej sem se preselila v Nemčijo, takrat sem se povsem predala temu, da bom smučarska skakalka. Dve leti sem preživela v Nemčiji, trenirala z ekipo v Garmischu, zadnji dve leti pa živim v Sloveniji. Sprva smo stanovanja menjali vsak teden, zdaj pa imamo svojo bazo malce ven iz Kranja. To nam je zelo pomagalo, dalo stabilnost in pripomoglo k napredku."
"Žal je tako, da te ljudje cenijo le, če si pri vrhu. To ni pošteno. Ljudje se ne zavedajo, da vlagamo resnično veliko v ta šport. Cenijo le uspehe."
"Žal je tako, da te ljudje cenijo le, če si pri vrhu"
Napredek ni viden le pri njej, pač pa pri celotni zasedbi. "Vse smo napredovale. Tudi drugi dekleti ob nama z Abigail (Strate, op. a.) sta napredovali, pa čeprav ju ljudje diskreditirajo, ker ne zmagujeta, ker nista na stopničkah. Nicole (Maurer, op. a.) si zasluži ogromno pohval. Naredila je velik korak naprej. Od tega, da se ji ni uspelo kvalificirati na tekmo, do tega, da zdaj osvaja točke. Ljudje pozabljajo, da je vrzel med 20. in 1. mestom precej manjša kot med 50., 60. mestom in 30. Njenega napredka ne cenijo. Podobno je z Natalie (Eliers, op. a.). Žal je tako, da te ljudje cenijo le, če si pri vrhu. To ni pošteno. Ljudje se ne zavedajo, da vlagamo resnično veliko v ta šport. Spoštujejo le uspehe," je kritična Kanadčanka, ki je na višjo raven skočila tudi z zajetno slovensko pomočjo.
Kanadsko ekipo poganja slovensko znanje.
Slovenski veter v kanadski reprezentanci
Trenerske vajeti ženske kanadske ekipe v rokah držita Janko Zwitter in Igor Cuznar, maser in fizioterapevt reprezentance je Urban Jarc, nad moškim delom pa bedi trener Uroš Vrhovec.
"Večina naše ekipe je res slovenska, da. V ekipi se šalimo, da imamo slovenske očete, da so nas posvojili, za nas skrbijo kot za hčerke, pazijo na nas ... Zdi se mi, da imate gostoljubnost zapisano v svoji kulturi. Včasih imamo družinske večerje pri Igorjevem očetu. Zelo smo vesele, da so nas tako sprejeli. Janko in Igor sta mi pomagala najti tako moje prednosti kot slabosti pri skokih, predvsem pa sta me naučila, kako shajati z obojimi. Pomagala sta nam stopiti na višjo raven, ne le v športnem smislu, pač pa tudi v drugih življenjskih sferah."
Zdenka jih razvaja
Ena od oseb, za katero je v Sloveniji zelo hvaležna, je Zdenka Norčič, ki dekleta razvaja, na vsake toliko tudi s potico. "Pravimo ji kar mama Z, saj nas res rada razvaja. Ona je ena od ljudi, za katere smo resnično hvaležne, da smo jih spoznale. Ima nas za svoje, res nam privošči uspeh. Ona je tista, ki skrbi, da jemo dovolj, da je hiša v najlepšem redu ... Lepo je imeti ob sebi nekoga takega."
Njen podvig v Planici so pospremili tudi najbližji. Loutittova Slovence vidi kot zelo gostoljubne. Kot pravi, bi lahko po karieri ostala na sončni strani Alp.
"Mislim, da bom po karieri ostala v Sloveniji"
Na vprašanje, kaj jo v Sloveniji najbolj navdihuje, odgovarja: "Rada bi rekla narava, ker je res lepa, a moram reči, da ljudje. Toliko spoštovanja, kot ga dobimo tu kot športnice, ga doma nikoli. Zadnji dve leti živim v Sloveniji in dvomim, da se bom po koncu kariere smučarskih skokov vrnila v Kanado. Mislim, da bom ostala tukaj. Zakaj me čudno gledate (smeh, op. a.)? Ne šalim se."
Mlado Kanadčanko zdaj čaka nekaj dni odmora, nato pa norveška turneja Raw-Air, ki s seboj prinaša tudi prelomen trenutek za ženske skoke, letenje v Vikersundu. Loutittova je pripravljena: "Eden mojih ciljev je letenje. Veselim se te priložnosti, če bom seveda med prvih 15 na turneji."
3