Torek, 14. 10. 2025, 9.29
54 minut
Povratnica po poškodbi
Nika Vodan o vrnitvi: Garam in delam vse, da bi mi uspelo

Nika Vodan je zaradi težav s kolenom in operacije izpustila večji del lanske sezone, zdaj pa se pripravlja na olimpijsko tekmovalno obdobje.
"Veselim se sezone, saj se mi zdi, da sem naredila velik korak naprej tako pri sami morfološki pripravljenosti kot tudi fizični. Garam in delam vse, da bi mi uspelo. Iskreno, najbolj me je strah doskoka. Veliko se posvečam psihološki pripravi, šele zdaj, ko sem v tem, vidim, da ni tako preprosto odmisliti strahu. Koleno še vedno boli, je pa veliko lažje trenirati in tekmovati, ko veš, da je stabilno," pravi smučarska skakalka Nika Vodan, ki je zaradi težav s kolenom in operacije izpustila skoraj vso lansko sezono, zdaj pa se pripravlja na olimpijsko.
Za zmagovalko svetovnega pokala 2020/21 Niko Vodan je zahtevno leto, zaradi težav s kolenom in odločitve za operativni poseg je izpustila praktično vso lansko sezono. Poleti se je vrnila v tekmovalni ritem, pred njo in preostalim delom ženske skakalne karavane pa je zdaj še dober mesec do začetka olimpijske sezone.
Glavni trener ženske A-reprezentance Jurij Tepeš pravi, da "Vodan letos deluje drugače, veliko boljše kot lani, ko je z bolečinami težko trenirala. Grize. In ko ona grize, takrat je nevarna, kar je pokazal tudi poleti." 25-letnica je vesela trenerjevih besed, zadovoljna pa je tudi s svojo pripravljenostjo, čeprav bolečine v kolenu še niso preteklost.
"Veselim se te sezone, saj se mi zdi, da sem naredila velik korak naprej tako pri sami morfološki pripravljenosti kot tudi fizični. Garam in delam vse, da bi mi uspelo. Tudi rezultati se vračajo, če pogledam grand prix. Na splošno se lahko bolj sproščeno odpravim na tekmo, me pa čaka še veliko dela, saj vidim, da vse še ni, kot si želim, da še nisem tam, kjer bi si želela biti. Koleno še vedno boli. Zdravniki so mi povedali, da bo tako še eno leto, saj gre za učinek operacije. Pri preobremenitvi kolena se pojavijo določene bolečine, koleno prav tako še ni povsem gibljivo do konca. Je pa veliko lažje trenirati in tekmovati, ko veš, da je koleno stabilno, da ne gre za premočne bolečine," je na druženju z novinarji o svoji vrnitvi razmišljala Vodan.
Šele zdaj razume, kako je bilo Urši in mnogim, ki so se vračale po poškodbi
Ob tem je priznala, da se šele zdaj zaveda strahu, ki so ga ob vrnitvah po operacijah doživljale nekatere skakalke. Kot pravi, je največ strahu prisotnega pred doskokom.
"Iskreno, najbolj me je strah doskoka. Ko je v Predazzu (na poletnem grand prixu, op. a.) padla Eva (Pinkelnig je morala zaradi padca prečrtati olimpijsko sezono, op. a.), skočila je ravno malo pred mano, sem njen krik slišala do vrha skakalnice, do vrha se je slišalo, kako jo je bolelo. Takrat sem se malo vrnila k svoji poškodbi, se ustrašila, saj sem tudi sama po prvem skoku na manjši skakalnici začutila koleno. Takrat se prikrade malo negotovosti, malo si prestrašen, ne veš, kako bo šlo. Misli so šle takrat tudi kam drugam kot na samo tehniko, je pa bila na koncu to moja najboljša tekma v Predazzu. Šele ko si enkrat v tem, razumeš. Zdaj razumem Uršo (Križnar, op. a.), ki mi je po poškodbi dejala, da jo je strah, pa mi ni bilo povsem jasno, češ, saj ni težko. A šele zdaj vidim, da se je težko vrniti, da ni tako preprosto odmisliti strahu."
Vodan se veliko posveča psihološki pripravi: "Temu posvečam kar veliko pozornosti. Želim si, da bi pri psihološki pripravi na same tekme in treninge še napredovala. Da si pred skokom rečem, da je varno, da naj se ne bojim, da moram iti z dvignjeno glavo. A ni tako preprosto."
Poletni grand prix je na manjši skakalnici zahteval kar nekaj žrtev.
"Ne spomnim se, da bi se kdaj v svetovnem pokalu v treh dneh poškodovale tri"
Preizkus olimpijskih naprav v Predazzu se je za več skakalk končal s padcem, pa tudi hujšimi poškodbami, ki so zahtevale operativni poseg in daljšo rehabilitacijo. "Večja, 120-metrska skakalnica se mi je zdela bolj varna kot 90-metrska (do olimpijskih iger jo bodo prilagodili, op. a.), na kateri je bilo veliko višine. Takoj po prvem doskoku na manjši napravi sem ocenila, da kar precej zabije, hitrosti so bile, tudi zaradi opreme, kar visoke. Zdela se je precej nevarna, kar se je pokazalo tudi na tekmi. Veliko tekmovalk je odšlo domov poškodovanih, kar res ni lepo videti. Ne spomnim se, da bi se kdaj v svetovnem pokalu v treh dneh poškodovale tri tekmovalke. To je prevelik delež v tako kratkem času," je svoje občutke o prizorišču, ki bo pozimi gostilo olimpijske igre, opisala Vodan, ki pozdravlja spremembe pri dresih.
"To, da so znižali razkorak, je za nas boljše. Precej se pozna predvsem pri znižanju hitrosti. S tem so naredili eno kljukico, da gredo stvari v pravo smer, da bomo šle lažje na tekmo, da bomo vedeli, da so skoki bolj varni."
Pestra sezona, a brez nalaganja olimpijskih bremen
Skakalke in skakalci bodo zimsko sezono odprli 21. novembra v Lillehammerju. Ta prinaša več vrhuncev, z glavnim v Predazzu, pa tudi tekmami na dveh prizoriščih v Sloveniji. Januarja bodo skakalke tradicionalno tekmovale na Ljubnem ob Savinji, povsem ob koncu sezone pa bodo določene skakalke premierno letele še na Letalnici bratov Gorišek v Planici.
Največ strahu občuti pred doskokom. Kot pravi, šele zdaj razume Uršo in tekmovalke, ki so se na skakalnico vrnile po poškodbi.
"Pred nami je pestra sezona. Želim si predvsem, da bi koleno zdržalo, da bi bilo dobro tudi na vseh potovanjih z avtom in v letalu. Med poletnimi potovanji je bila namreč največja težava prav sedenje v avtu. Se pa zelo veselim Ljubnega, pa tudi zaključka v Planici. Želele smo si planiške velikanke, dobile smo jo. A počakajmo, pot do tja je še dolga."
Vodan je še pod dekliškim priimkom Križnar na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bronasto kolajno na posamični tekmi in zlato na tekmi mešanih ekip. "Ne želim govoriti o kolajnah in obrambah odličij, saj si ne želim postavljati previsokih pričakovanj. Ponavljam, želim si predvsem sproščeno iti v sezono, uživati v skokih. Ko bom uživala in bodo skoki dobri, bodo tudi rezultati dobri."
Pred začetkom zimske sezone jo čaka še zaključek poletnega grand prixa v Klingenthalu.
Za konec grand prixa bi bila vesela deseterice
Pred začetkom zimske sezone jo čaka še eno prizorišče poletnega grand prixa, ki se bo končal 26. oktobra v Klingenthalu.
"Iskreno upam, da bom od tam odšla zadovoljna, da bom dosegla rezultat, ki bi ga bila vesela. To je prva deseterica. To bi bila lepa spodbuda za začetek sezone. Med Klingenthalom in zimsko sezono ne bo veliko časa za karkoli popravljati, tako da če bom v Klingenthalu dobro pripravljena, bo dobro," je sklenila skakalka.