Mesec žensk
Druga kariera
Nika Prevc
Milano Cortina 2026
Urša Bogataj
Nedelja, 22. 2. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Druga kariera (451.): Urša Križnar
Urša Križnar na novi poti: Vem, da sem šele na začetku, izkušnje bodo prišle z leti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
Gostja Druge kariere je nekdanja smučarska skakalka Urša Križnar (dekliško Bogataj).
Gostja rubrike Druga kariera je nekdanja smučarska skakalka Urša Križnar (dekliško Bogataj). Na športni poti, ki so jo zaznamovali različni padci – dobesedni in simbolični –, ji nemalokrat ni bilo lahko. Da je prišla do rezultatskih uspehov, tudi dveh zlatih olimpijskih kolajn, je morala najprej osebnostno zrasti, predvsem pa vztrajati. Njeno skakalno popotovanje je povsem drugačno od popotovanja Nike Prevc, saj je sama največje rezultatske potrditve dobila v jeseni kariere. In prav zavedanje, da je vsak športnik zgodba zase, izpostavlja kot pomemben dejavnik tudi v svoji drugi karieri, v kateri znanje prenaša na mlajše skakalke. Trenutno je na porodniškem dopustu, konec marca pa se vrača na delo v Državni panožni nordijski center v Kranju.
Slovenski skakalni tabor je na olimpijskih igrah v Italiji znova poskrbel za bogato bero kolajn in se v domovino vrnil z odličji s kar štirih tekem. Kako je stati na zmagovalnem odru pod petimi olimpijskimi krogi, je pred štirimi leti na lastni koži izkusila tudi gostja tokratne Druge kariere Urša Križnar.
Ob njenih zadolžitvah po končani športni poti nismo mogli mimo letošnjih olimpijskih nastopov ženskega skakalnega dela v Predazzu, pritisku, ki ga je na ramenih nosila Nika Prevc, in spominov na Kitajsko, ki so bili v zadnjih dneh bolj intenzivni, kot so sicer.
"Lepe olimpijske igre. Treba je vedeti, da so na olimpijskih igrah pritiski drugačni, kot so jih tekmovalci vajeni v svetovnem pokalu. Predvsem na Niki Prevc je bilo pritiska res zelo veliko. To so bile njene prve olimpijske igre, potrebne izkušnje s takih tekmovanj pa pridejo z leti. Ko si prvič na takem dogodku, se sicer sam pri sebi lahko tolažiš, da je olimpijska tekma enaka kot vse ostale, a ni tako. Ko prideš tja morda z velikimi očmi, ko je okolje povsem drugačno, ko je ves potek dogajanja drugačen, ko še nosiš zastavo, dejstva, da so olimpijske igre nekaj posebnega, ne moreš kar tako izbiti iz glave."
"Moj pogled je tak, da je Nika vrhunsko zdržala, da se je kljub takemu pritisku uvrstila med prve tri. V mojih očeh je opravila zelo dobro delo in ji lahko čestitamo. Tudi naša Nika Vodan (Uršina svakinja, op. a.) je, glede na trenutno formo, dobro odskakala, predvsem na mešani ekipni tekmi je super oddelala. Maja (Kovačič, op. a.) je na veliki skakalnici odskakala zelo v redu, za Katro (Komar, op. a.) verjamem, da bi si želela še boljše. Sem pa zelo vesela zanjo, da je vendarle dobila to priložnost in je lahko prvič nastopila na olimpijskih igrah," o predstavah rojakinj razmišlja sogovornica, katere skakalna pot se močno razlikuje od poti Prevc.
"Moj pogled je tak, da je Nika vrhunsko zdržala, da se je kljub takemu pritisku uvrstila med prve tri. V mojih očeh je opravila zelo dobro delo in ji lahko čestitamo."
Pred štirimi leti se je pritisk porazdelil, tokrat je bil samo na Niki Prevc
Dvakratna zaporedna dobitnica kristalnega globusa, ki je na pragu tretjega zaporednega, zaradi izjemnih uspehov in številnih zmag zadnjih let nastopa s tarčo na hrbtu, medtem ko Križnar v Pekingu, kjer je postala olimpijska prvakinja na posamični tekmi, nato pa z Vodan, Petrom Prevcem in Timijem Zajcem osvojila še zlato na tekmi mešanih ekip, takšnega pritiska ni čutila. Do olimpijske tekme na Kitajskem na primer še nikoli ni zmagala na individualni tekmi svetovnega pokala.
"Sama sem bila na polovici tekem pred tistimi olimpijskim igrami v svetovnem pokalu sicer na stopničkah, a nikoli do takrat mi ni uspelo zmagati. Pri sebi sem vedela, da sem zmožna skočiti do kolajne, kar je bil tudi moj skriti cilj. Vedela sem, da kolajna lahko bo, lahko pa je tudi ne bo. Če pa ti tako kot Nika serijsko zmaguješ, je logično, da je tvoj cilj zlata medalja. Poleg tega so to od nje in zgolj od nje pričakovali vsi. Pritiski na Niko so bili po mojem mnenju nenormalni. V Pekingu je bilo drugače, saj smo bile vse štiri skakalke sposobne skočiti do medalje. Sama pri sebi sem si rekla, da bo ena od nas osvojila kolajno. Nisem si rekla 'Jaz moram', temveč 'Ena od nas bo'. Pritisk se je porazdelil na štiri tekmovalke, položaj je bil povsem drugačen kot zdaj. Prav zato menim, da je Nika mojstrica, da je šla skozi vse to."
"Na stvari velikokrat gledam z drugačnega zornega kota, saj so bile moje izkušnje v karieri precej drugačne od Nikinih. Sama sem morala iti res počasi, da sem do nečesa prišla."
Pomembne izkušnje
Športnica Slovenije leta 2022 verjame, da je 20-letnica pridobila dragocene olimpijske izkušnje, ki ji bodo v prihodnje še kako koristile. Prepričana je tudi, da se bo pomena svojih dosežkov (zlate, srebrne in bronaste kolajne) zares zavedla šele čez čas, ko se bodo vtisi polegli in bo lahko na dosežke pogledala z nekoliko večje distance.
"Na stvari velikokrat gledam z drugačnega zornega kota, saj so bile moje izkušnje v karieri precej drugačne od Nikinih. Sama sem morala iti res počasi, da sem do nečesa prišla. Verjamem, da je ona, ki ji pri teh letih uspevajo velike stvari, precej bolj razočarana, če ji kdaj kaj ne uspe, kot si je zamislila. Povsem logično. Je pa pomembno to, da vsak na svoji poti pridobiva določene izkušnje, s katerimi raste. Če bo čez štiri leta še vedno na podobni skakalni ravni in bo temu dodala še vse izkušnje, verjamem, da se bo takrat veselila tega, kar bi si že sedaj zaslužila."
Kariero je uradno končala lani februarja na Ljubnem ob Savinji, kjer je v začetku leta 2023 grdo padla in se znova poškodovala.
Življenje se je spremenilo, sama pa ne toliko
30-letnica je skakalno kariero uradno končala lani februarja. A že lep čas pred tem je bilo jasno, da je njeno športno potovanje, med katerim se je zaradi različnih padcev večkrat vprašala, ali ji ni usojeno, pri koncu. Poleti 2023 sta s partnerjem Sandijem pozdravila prvorojenca, aprila lani se je družina še povečala.
Življenje se je konkretno spremenilo, zdaj je v prvi vrsti mama. "Kot oseba se z materinstvom nisem bistveno spremenila, je pa res, da sem bila prej ves čas del skakalnega kroga, v katerem smo se imeli res lepo. Vsaj jaz sem v tej družbi uživala, veliko smo se smejali in skupaj doživljali lepe trenutke. Ko pa enkrat postaneš mamica, pridejo druge obveznosti in skrbi. Časa za druženje s skakalnim krogom ni več toliko. Smo se pa ravno na začetku tedna podružili z Niko (Vodan, op. a.), ki je osvojila medaljo. V takih trenutkih se za hip vrneš v skakalni svet, vrne se malo tiste otroške energije. Zdaj moram biti malenkost bolj resna, kot sem bila včasih (smeh, op. a.). Na splošno zelo uživam v materinstvu."
Najprej zmaga na OI, nato še v svetovnem pokalu
Na Olimpijskih igrah na Kitajskem je zmagala na posamični tekmi, nato pa se zlatega olimpijskega odličja veselila tudi na tekmi mešanih ekip.
Križnar je največji uspeh dosegla na olimpijskih igrah leta 2022, ko je na Kitajskem v Džangdžakovu postala olimpijska prvakinja na normalni skakalnici, nato pa olimpijsko zlato osvojila še na tekmi mešanih ekip.
Po olimpijskem zlatu je do premierne zmage skočila tudi v svetovnem pokalu. V tem je trikrat zmagala na posamičnih tekmah in se trikrat veselila ekipnih zmag. Na zmagovalnem odru svetovnega pokala je stala 21-krat, od tega 14-krat na individualnih preizkušnjah. Kolajno je osvojila tudi na svetovnem prvenstvu, leta 2021 je bila v Oberstdorfu z ekipo srebrna. V sezoni 2021/22 je v seštevku svetovnega pokala končala na tretjem mestu.
Čez dober mesec se vrača na delo
Še dober mesec bo na porodniškem dopustu, nato pa se bo vrnila v službo, prek katere je še naprej povezana s športno ljubeznijo, smučarskimi skoki. Že kaj hitro po zaključku kariere je zagrizla v trenerski izziv v Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC) v Kranju, kjer je pod mentorstvom nekdanjega selektorja ženske reprezentance Zorana Zupančiča pridobljeno znanje začela prenašati na najstnice.
Tudi v Drugi karieri je ostala povezana s smučarskimi skoki.
"Moj prehod v drugo kariero ni bil pretirano zahteven. Že po olimpijskih igrah v Pekingu sem nekako vedela, da bom kmalu zaključila. Potem se je zgodila še poškodba (grd padec na Ljubnem in nova poškodba kolena, op. a.) in tudi nosečnost. V tistem času sem imela toliko dela z različnimi stvarmi, od rehabilitacije do same nosečnosti, ob tem sem še študirala, pred porodom opravila še okoli deset izpitov … Tako da zaradi vseh obveznosti sploh nisem imela časa razmišljati o tem, da končujem kariero, ali pa da bi pogrešala skoke. Tudi ko sem dokončno potegnila črto pod skoke, se je dogajalo toliko stvari, da ni prišlo do trenutka, ko bi doma le sedela in ne bi vedela, kaj naj sama s seboj. Ko mi je Smučarska zveza Slovenije po porodniški ponudila službo, da bi postala trenerka, sem bila hitro v drugi karieri. Nekako sem tudi pri prehodu v službo ostala v istem okolju, tako da je bil prehod naraven in zame ni bil težak. Zelo lepa izkušnja," pripoveduje diplomirana športna trenerka.
Prostora za napredek je veliko
"Dogovorjeni smo, da se po porodniški konec marca vrnem v DPNC. Preden sem začela porodniško, sva z Zoranom bedela nad dekleti, ki so bila v prvem letniku, ob tem pa trenirala še Latvijko, ki se je odločila, da bi trenirala v našem sistemu. To delo mi odgovarja in me veseli. Pri dekletih, starih 15 let, je res veliko prostora za napredek, pri teh letih je zelo pomembna koordinacija, ki je na splošno pomemben del skokov. Treba je skrbeti tudi za moč in dober razvoj motoričnih sposobnosti. Dekletom poskušam tudi na tehnični ravni približati specialne vaje na tleh. Moje mnenje je, da se avtomatizem razvija že s samimi vajami na tleh, ne le na skakalnici, če jih seveda znaš pravilno izvajati. Z Zoranom sva tako velik poudarek posvetila tehniki gibanja. Če izhajam iz svojih izkušenj, lahko rečem, da je zelo pomembno, da usvojiš pravilno tehniko že na tleh, saj ti je potem veliko lažje tudi na skakalnici," opisuje svoje trenerske zadolžitve.
Z Zoranom Zupančičem je sodelovala tako med skakalno kariero kot tudi po njej.
Kot trener moraš razumeti varovanca
Ob tem poudarja, da so jo skakalne izkušnje naučile, kako pomembno je, da trenerji razumejo, da so si tekmovalke in tekmovalci med seboj različni.
"Vsak človek ima drugačne izkušnje, vsi smo si različni, vsak ima drugačne prednosti in pomanjkljivosti. Lahko imaš zelo dobro skakalko, a ima težave na tekmi dobro skočiti. Tak primer sem bila zelo dolgo časa tudi sama. Na tekmi dolgo nisem znala iz sebe dati tega, kar bi morala. Pri mladih skakalkah, ki še niso toliko razvite, je treba iti počasi, ob tem pa poskušati čim bolje razumeti, kako se katera od njih počuti v določenem položaju na skakalnici. Lahko bi rekla, da moraš biti kot trener tudi malo psiholog. Kot trener moraš ugotoviti, najti način, ki bo pravi za določeno tekmovalko. Seveda pa je pri vsem skupaj zelo pomembna tehnika."
"Ko sem začela sodelovati s psihoterapevtom za šport, sem na nek način našla samo sebe. Ugotoviš, kdo sploh si. Takrat so se stvari začele zlagati."
Da je posegla na vrh, je morala najprej osebnostno zrasti
Sama je med kariero, med katero ji poškodbe niso prizanašale, poiskala tudi pomoč športnega psihoterapevta Klemna Kobala. Kot pravi, brez trdega pristanka na dnu verjetno ne bi iskala tovrstne podpore. Brez te pa najverjetneje tudi uspehov, ki so prišli pozneje, ne bi bilo. Če bi danes dala nasvet 15-urni Urši, bi ta temeljil na vztrajnosti.
"Najstnici Urši bi rekla, naj vztraja tudi, ko bo težko. V karieri sem imela res ogromno padcev. Od tega, da se nisem uvrščala v ekipo za večja tekmovanja, do več poškodb. Pika na i težavam je bilo, ko sem ravno začela dobro skakati, osvojila prve stopničke, nato pa sem padla in se poškodovala. Takrat se sprašuješ, 'Zakaj jaz?'. Danes vem, da brez vseh teh preizkušenj, od poškodb do tega, da se velikokrat nisem kvalificirala na velika tekmovanja, zagotovo ne bi padla tako globoko, da bi sploh začela iskati pomoč še na drugih področjih, da sem se dvignila in pozneje dosegla določene stvari."
"Mnogo kosov sestavljanke, ki se je pri meni dolgo sestavljala"
"Vsak športnik ima svojo pot. Moja je bila povsem drugačna kot pot Nike Prevc ali pa Nike Vodan."
Tovrstno sodelovanje ji je odprlo oči na več področjih življenja.
"Ko sem začela sodelovati s psihoterapevtom za šport, sem na neki način našla samo sebe. Ugotoviš, kdo sploh si. Takrat so se stvari začele zlagati. Tudi Zorana kot trenerja sem dobro razumela, kaj mi želi povedati, tako v telovadnici kot na skakalnici. Tudi takratni klubski trener Jaroslav Sakala mi je veliko pomagal, kasneje tudi Žiga Mandl, sploh v času rehabilitacije, ko sem kar nekaj vadb opravila v Mostecu. Od trenerjev sem znala vzeti, kar sem potrebovala. A da se je to lahko zgodilo, da sem vse skupaj znala povezati, zgraditi v celoto, sem morala najprej osebnostno zrasti. Na moji poti je bilo sodelovanje s psihoterapevtom zelo pomembno. V tej zgodbi so bili pomembni tudi drugi ljudje, vsak je bil svoj delček sestavljanke, ki se je pri meni dolgo sestavljala. Ko danes gledam nazaj, sem se iz vseh teh padcev ogromno naučila in iz njih potegnila, kar je bilo treba. Prav zato tako poudarjam, da ima vsak športnik svojo pot. Moja je bila povsem drugačna kot pot Nike Prevc ali pa Nike Vodan."
Prihodnost? "Za zdaj se vidim v trenerstvu."
Zaveda se, da bo tudi sestavljanka druge kariere zahtevala čas. "Trenersko delo me zelo veseli in v njem uživam. Želim si, da bi ga v prihodnje lahko še naprej usklajevala z družino. Vem pa, da sem šele na začetku poti, da bom izkušnje pridobivala z leti praktičnega dela. Ko me danes vprašate, ali se vidim v tem, rečem, da se. Moja želja je, da ostanem v trenerstvu, je pa tako, da na koncu vedno čas pokaže, kako in kaj," je zaključila Križnar.
Preberite še:
