Amerika začela blokado! Trump šokiran nad Meloni.

21.55 Izrael in Libanon z dogovorom za neposredna pogajanja

Izrael in Libanon sta se na današnjih pogovorih v Washingtonu po "produktivnih razpravah" dogovorila za neposredna pogajanja, je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočil State Department, kjer so potekali pogovori. O tem, kdaj in kje bodo potekala pogajanja, naj bi se še dogovorili.

V okviru priprav na morebitne pogovore o prekinitvi ognja sta se libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA danes sestala na State Departmentu, v pogovorih pa je sodeloval tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio.

"Udeleženci so imeli produktivne razprave o korakih za začetek neposrednih pogajanj med Izraelom in Libanonom," je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Tommy Pigott. Kot je dejal, so dosegli dogovor za začetek neposrednih pogajanj, o tem, kdaj in kje bodo potekala, pa se bodo še dogovorili.

Izraelski veleposlanik v ZDA Jehijel Lejter je po pogovorih pozdravil "čudovito izmenjavo" in dejal, da sta Izrael in Libanon "na isti strani" v nasprotovanju proiranskemu gibanju Hezbolah, poroča AFP. "To je prvič, da sta se naši državi sestali skupaj v več kot treh desetletjih," je dejal Leiter, ni pa želel povedati, ali bo Izrael prenehal z napadi na Libanon.

Da so bili pogovori konstruktivni, je sporočila tudi libanonska veleposlanica v ZDA Nada Hamadeh Moawad. "Pripravljalni sestanek je bil konstruktiven", je navedla v izjavi in dodala, da je na pogovorih "pozvala k prekinitvi ognja" in vrnitvi razseljenih v njihove domove. Poudarila je tudi "polno suverenost države" nad celotnim libanonskim ozemljem, poroča AFP.

Gibanje Hezbolah na današnjem srečanju ni sodelovalo. Vodja proiranske skupine Naim Kasem je v ponedeljek vlado v Bejrutu pozval k odpovedi srečanja, češ da so pogovori z Izraelom nesmiselni.

Pred srečanjem veleposlanikov v Washingtonom so zunanji ministri 18 držav, med njimi Velike Britanije, Avstralije, Francije in Španije, pa tudi Slovenije, v skupni izjavi vpletene pozvali k iskanju trajne politične rešitve.

19.50 Hezbolah in Izrael med pogajanji v ZDA nadaljujeta spopade

Medtem ko se veleposlanika Libanona in Izraela v ZDA danes sestajata v okviru priprav na morebitna pogajanja, se na jugu Libanona nadaljujejo spopadi med izraelskimi silami in borci libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah, poročajo tuje tiskovne agencije. V državi so danes izraelski napadi zahtevali več kot 30 življenj.

V okolici mesta Bint Džbeil na jugu Libanona, ki velja za oporišče Hezbolaha, so se nadaljevali spopadi med izraelskimi enotami in pripadniki šiitskega gibanja. Viri v Libanonu so navedli, da je intenzivno obstreljevanje čez cel dan povzročilo znatno škodo. Medtem je izraelska vojska sporočila, da je bilo v nočnem napadu pripadnikov Hezbolaha ranjenih deset vojakov, nekateri med njimi huje. Napadalce so ubili.

Predstavniki Hezbolaha so medtem sporočili, da so popoldne z raketami napadli 13 krajev na severu Izraela, borci gibanja pa da so na jugu Libanona izvedli samomorilski napad na izraelski tank. Več deset borcev, s katerimi so davi izgubili stik, naj bi ostalo ujetih v Bint Džbeili. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v današnjih izraelskih napadih na ozemlju Libanona ubitih najmanj 35 ljudi, več kot 150 pa ranjenih.

19.05 Ameriška vojska naj bi zaustavila šest ladij pred prečkanjem Hormuške ožine

Ameriška vojska je danes sporočila, da je v okviru nedavno vzpostavljene blokade Hormuške ožine zaustavila šest ladij, ki so želele zapustiti iranska pristanišča. Več medijev je pred tem poročalo, da je nekaj ladij kljub ameriški blokadi prečkalo ožino, vendar ni bilo povsem jasno, kam in kako so nadaljevale pot. "V prvih 24 urah nobeni ladji ni uspelo prečkati ameriške blokade, šest trgovskih ladij pa se je uklonilo navodilom ameriških sil, naj se obrnejo in ponovno vplujejo v eno od iranskih pristanišč v Omanskem zalivu," je na družbenem omrežju X sporočilo ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod (Centcom).

"Blokada se brez izjem izvaja proti plovilom vseh držav, ki vplujejo v iranska pristanišča in obalna območja ali iz njih odplujejo, vključno z vsemi iranskimi pristanišči v (...) Omanskem zalivu," je še sporočil Centcom. Dodali so, da v misiji sodeluje več kot 10.000 ameriških vojakov, več kot ducat bojnih ladij in več kot 100 bojnih in izvidniških letal.

17.25 V Washingtonu srečanje med libanonskim in izraelskim veleposlanikom v ZDA

V okviru priprav na morebitne pogovore o prekinitvi ognja se danes v Washingtonu sestajata libanonski in izraelski veleposlanik v ZDA. Pred njunim srečanjem so zunanji ministri 18 držav, med njimi tudi Slovenije, v skupni izjavi pozvali k neposrednim pogajanjem, ki da lahko pripeljejo do trajne varnosti za Libanon, Izrael in regijo. 

Na srečanju med izraelskim in libanonskim veleposlanikom v ZDA, ki poteka v State Departmentu, sodeluje ameriški državni sekretar Marco Rubio. "To je zgodovinska priložnost," je ob sprejemu predstavnikov obeh držav dejal vodja ameriške diplomacije. Po njegovih besedah je cilj današnjega srečanja oblikovati "okvir na podlagi katerega bo mogoče razviti sedanji in trajen mir", navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je danes pred srečanje dejal, da si njegova država prizadeva za "mir in normalizacijo" odnosov s sosednjim Libanonom, poroča španska tiskovna agencija EFE. "Izrael in Libanon nimata večjih sporov med sabo. Problem je Hezbolah," je na novinarski konferenci v Jeruzalemu rekel Sar.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je po poročanju AFP izrazil upanje, da bodo pogovori z Izraelom "začetek konca" trpljenja njegove države. Gibanje Hezbolah na današnjem srečanju ne sodeluje. Vodja gibanja Naim Kasem je v ponedeljek vlado v Bejrutu pozval k odpovedi današnjega srečanja.

Pred srečanjem veleposlanikov v Washingtonom so zunanji ministri 18 držav, med njimi Velike Britanije, Avstralije, Francije in Španije, pa tudi Slovenije, v skupni izjavi vpletene pozvali k iskanju trajne politične rešitve. "Obe strani pozivamo, naj izkoristita to priložnost. Neposredna pogajanja lahko tlakujejo pot k trajni varnosti za Libanon in Izrael kot tudi za regijo," so zapisali zunanji ministri, ki so najostreje obsodili napade Hezbolaha na Izrael. Ti se po njihovih besedah morajo nemudoma končati.

Ministri so poleg tega najostreje obsodili obsežne izraelske napade na Libanon minulo sredo, "v katerih je bilo po zadnjih informacijah libanonskih oblasti ubitih več kot 350 oseb in ranjenih več kot 1000. Civiliste in civilno infrastrukturo je treba ščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom", so zapisali v izjavi, ki jo je objavilo britansko zunanje ministrstvo.

17.05 Trump kritiziral Meloni zaradi nesodelovanja v vojni z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je danes kritiziral italijansko premierko Giorgio Meloni, ker "nima dovolj poguma", da bi pomagala ZDA v vojni proti Iranu. Gre za dodaten zaplet v odnosih med Trumpom in eno njegovih najbližjih zaveznic v Evropi, ki je v ponedeljek obsodila Trumpove kritike na račun papeža Leona XIV. "Giorgia Meloni nam ne želi pomagati v vojni, šokiran sem. Mislil sem, da je dovolj pogumna, a sem se očitno motil," je Trump dejal v telefonskem pogovoru za italijanski dnevnik Corriere della Sera.

Po njegovih besedah se je italijanska premierka spremenila in "ni več ista oseba", Italija pa "nikoli več ne bo ista država". Dodal je, da z Meloni sicer že dlje časa nista govorila, poročata italijanska tiskovna agencija Ansa in francoska AFP. Vodja italijanske vlade je doslej veljala za eno Trumpovih najtesnejših zaveznic v Evropi. Predsednik ZDA jo je pred približno mesecem dni v izjavah za Corriere della Sera opisal kot prijateljico in odlično voditeljico.

Giorgia Meloni in Donald Trump sta veljala za tesna sodelavca. Foto: Guliverimage

Gre za dodaten zaplet v njunih odnosih, potem ko se je Meloni v ponedeljek odzvala na Trumpove kritike na račun papeža Leona XIV. in jih označila za nesprejemljive. Trump je namreč ostro kritiziral prvega moža katoliške cerkve in mu med drugim očital, da je premalo odločen v boju proti kriminalu in katastrofalen v zunanji politiki, potem ko je Leon XIV. pozval svetovne voditelje, naj ustavijo nasilje in dajo prednost dialogu.

"Papež je vodja katoliške cerkve, prav in normalno je, da poziva k miru in obsoja vse oblike vojne," je dejala Meloni. S prvo neposredno kritiko na račun Trumpa od njegove ponovne izvolitve leta 2024 je skušala pomiriti tako svoje razburjene politične zaveznike kot tradicionalno katoliške volivce, navaja Politico.

Premierko je danes podprla tudi vodja glavne italijanske opozicijske Demokratske stranke (PD) Elly Schlein, poroča Ansa. "Odločno obsojamo napad predsednika Donalda Trumpa na premierko Meloni, ker je vestno izrazila solidarnost s papežem," je dejala v parlamentu v Rimu. "V tej dvorani smo politični nasprotniki, a vsi smo italijanski državljani in ne bomo dopustili napadov ali groženj proti vladi in naši državi," je dodala.

Meloni je v bran stopil tudi zunanji minister Antonio Tajani. "Ostajamo iskreni zagovorniki enotnosti Zahoda ter trdni zavezniki ZDA, vendar se enotnost gradi na medsebojni zvestobi, spoštovanju in odkritosti. Do danes je predsednik Trump videl Meloni kot pogumno osebo. Ni se motil, saj je ženska, ki vedno pove, kar misli. (...) In o papežu Leonu XIV. je povedala natanko tisto, kar mislimo vsi italijanski državljani," je zapisal na omrežju X.

Podobno je v zapisu na omrežju X poudaril obrambni minister Guido Crosetto. Sporočil je tudi, da "biti zaveznik ne pomeni, da vse molče sprejemaš, ampak da imaš pogum jasno izraziti, kar meniš, da je prav".

15.13 Več ladij kljub blokadi ZDA prečkalo Hormuško ožino

Več ladij je prečkalo Hormuško ožino kljub ameriški blokadi, ki je začela veljati v ponedeljek, poročajo tuji mediji in tiskovne agencije. Blokada, s katero naj bi ZDA dodatno pritiskale na Iran in njegove zaveznike, velja za vse ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih, porajajo pa se vprašanja, kako jo bodo dejansko uveljavljali.

Štiri z Iranom povezane ladje so od ponedeljka popoldne prečkale ožino kljub ameriški blokadi, ki je začela veljati ob 16. uri po srednjeevropskem času, kažejo podatki o pomorskem prometu, ki jih je analiziral BBC. Najmanj dve od njih sta pred tem pristali tudi v pristaniščih v Iranu, čeprav blokada ZDA velja za vse ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih.

Med ladjami, ki so po uveljavitvi blokade prečkale ožino, je tanker Rich Starry, ki je pod zastavo Malavija izplul iz pristanišča Šardža v Združenih arabskih emiratih. Plovilo naj bi bilo v kitajski lasti in je bilo že leta 2023 podvrženo ameriškim sankcijam zaradi sodelovanja v trgovini z iransko nafto. Nekateri mediji so njegovo pot interpretirali kot preizkus blokade. Če bodo ladje, ki so pristale v iranskih pristaniščih, skušale po prečkanju Hormuške ožine nadaljevati pot, bi se lahko pokazalo, kako bo ameriška blokada delovala v praksi.

Ugotavljanje, katere in čigave ladje dejansko prečkajo ožino in kam potujejo, po navedbah BBC močno otežuje dejstvo, da nekatera plovila manipulirajo s podatki, signali in sledilniki, da bi prikrila svoj položaj ali informacije o tem, v kateri državi so natovorile ali raztovorile tovor. Analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjujejo, da želi Washington z blokado izvoza in uvoza izčrpati Iran ter pritisniti na Kitajsko, največjega kupca iranske nafte, naj Teheran prisili k odprtju ožine, skozi katero je pred vojno potekala petina svetovnega tranzita nafte.

Še vedno velja tudi iranska delna blokada Hormuške ožine. Teheran je namreč v odgovor na izraelsko-ameriške napade konec februarja praktično popolnoma zaprla to ključno pomorsko pot, čeprav trdi, da je prehod dovoljen plovilom iz držav, ki jih štejejo med prijateljske, kot je na primer Kitajska. Ob dvojni blokadi je tako promet skozi ožino zdaj dodatno oviran, še pred uveljavitvijo ameriške blokade jo je prečkalo precej manj ladij od povprečno 138 na dan, kolikor jih je po tej poti plulo pred vojno. Analitiki in politiki po vsem svetu medtem opozarjajo na katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.

14.42 Kitajska zagrozila Trumpu

Če bodo ZDA še naprej zviševale carine, ki temeljijo na lažnih obtožbah o domnevni kitajski vojaški pomoči Iranu, je Kitajska zagrozila s protiukrepi. "Medijska poročila, ki Kitajsko obtožujejo zagotavljanja vojaške pomoči Iranu, so popolnoma izmišljena," je na platformi X zapisal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

"Če bodo ZDA še naprej zviševale carine na podlagi teh obtožb, bomo ukrepali. Kitajska pri izvozu vojaške opreme vedno ravna previdno in odgovorno ter izvaja strog nadzor v skladu s svojimi zakoni in mednarodnimi obveznostmi," je dodal.

14.14 Italija začasno ustavila izvajanje obrambnega sporazuma z Izraelom

Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes sporočila, da začasno ustavlja izvajanje obrambnega sporazuma z Izraelom, ki med drugim ureja sodelovanje na področju vojaškega usposabljanja in raziskav. Odnosi med državama so se nedavno zaostrili zlasti v luči konflikta v Libanonu, kjer delujejo italijanski mirovniki ZN.

Več preberite v spodnjem članku:

Novice Italija začasno ustavila izvajanje obrambnega sporazuma z Izraelom

13.21 Macron in Starmer bosta v petek gostila pogovor o Hormuški ožini

Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer bosta v petek v Parizu gostila videokonferenco za države, ki so pripravljene prispevati k obrambni misiji s ciljem ponovne vzpostavitve svobodne plovbe skozi Hormuško ožino po koncu vojne, so danes sporočili iz urada francoskega predsednika, poročajo tuje tiskovne agencije.

Srečanje bosta skupaj vodila Macron in Starmer. Iz Pariza so sporočili, da bodo voditelji na konferenci govorili o načrtu za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe skozi Hormuško ožino, ko bo to mogoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Starmerjev tiskovni predstavnik je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočil, da bo srečanje "pospešilo prizadevanja za oblikovanje usklajenega, neodvisnega, večnacionalnega načrta za zaščito mednarodnega ladijskega prometa po koncu konflikta".

Britanski premier je medtem danes ustanovil nov odbor za obravnavo posledic vojne na Bližnjem vzhodu. To naj bi nakazovalo, da njegova vlada pričakuje, da bo ta konflikt imel trajen vpliv na britansko gospodarstvo.

Po neuspelih pogajanjih med ZDA in Iranom, ki je po izraelsko-ameriških napadih praktično zaprl Hormuško ožino, se vrstijo pozivi držav k odprtju te pomembne plovne poti.

Nujnost čimprejšnjega brezpogojnega odprtja Hormuške ožine brez omejitev ali pristojbin je v ločenih pogovorih z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po lastnih besedah izpostavil tudi Macron. Kot je danes še sporočil na omrežju X, je tudi pozval k nadaljevanju pogajanj med Iranom in ZDA, razjasnitvi nesporazumov in preprečitvi kakršne koli nadaljnje zaostritve razmer. "Zlasti je bistveno, da vse strani strogo spoštujejo premirje in da to vključuje tudi Libanon," je zapisal.

12.43 Britanski premier ustanovil krizni odbor za oceno posledic iranske vojne

Britanski premier Keir Starmer je ustanovil nov odbor za obravnavo posledic vojne na Bližnjem vzhodu, danes poročajo britanski mediji. Ustanovitev krizne skupine za spopadanje z iransko vojno po vzoru brexita in covid-19 kaže, da vlada pričakuje, da bo konflikt imel trajen vpliv na britansko gospodarstvo.

Starmer danes predseduje prvemu sestanku Odbora za odzivanje na Bližnji vzhod, kot so ga poimenovali, z namenom vzpostaviti osrednjo strukturo, ki bo podpirala britanski mednarodni in domači odziv ter razvojno politiko, je povedal neimenovani britanski vladni uradnik.

Britanski premier Keir Starmer je ustanovil nov odbor za obravnavo posledic vojne na Bližnjem vzhodu. Foto: Reuters

Odbor bosta sestavljali dve skupini, ena na ravni ministrov in ena na ravni uradnikov. Zasnovan je podobno kot odbora, ki sta se ukvarjala z odzivanjem na pandemijo covid-19 in pripravami na posledice morebitnega brexita brez dogovora – če bi Združeno kraljestvo EU zapustilo brez prehodnega sporazuma.

Ustanovitev odbora v vladi vidijo kot priznanje, da bo kriza verjetno trajala še nekaj časa, poroča BBC, ki ob tem dodaja, da britanska vlada dokaj redko ustanovi nove odbore za reševanje določenih kriz. Omenjena odbora sta bila ustanovljena pod premierjem Borisom Johnsonom.

Po besedah uradnika se bo odbor za Bližnji vzhod v prihodnjih tednih in mesecih osredotočil na srednjeročno načrtovanje scenarijev, začenši s prizadevanji za ponovno odprtje Hormuške ožine. Uradniki finančnega ministrstva se pripravljajo na porast življenjskih stroškov, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi se Velika Britanija v prihodnosti lahko soočila s pomanjkanjem letalskega goriva, poroča spletni medij Politico.

Britanski premier Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron bosta sicer v petek v Parizu organizirala videokonferenco za države, ki so pripravljene prispevati k obrambni večnacionalni misiji za ponovno vzpostavitev svobode plovbe v Hormuški ožini, ob sklicevanju na francosko predsedstvo poročajo tuje tiskovne agencije.

Po neuspelih pogajanjih med ZDA in Iranom, ki je po izraelsko-ameriških napadih praktično zaprl Hormuško ožino, se namreč vrstijo pozivi držav k njenemu odprtju.

11.47 Trump glede Irana s carinsko grožnjo Kitajski, ta napovedala protiukrepe

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo zagrozil z uvedbo dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, če bo Kitajska vojaško pomagala Iranu, je azijska velesila danes v primeru uresničitve te grožnje napovedala protiukrepe.

Trump, ki naj bi se prihodnji mesec v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, je z dodatnimi carinami zagrozil po tistem, ko je ameriška televizija CNN poročala, da naj bi glede na ameriške obveščevalne podatke Kitajska pripravljala dobavo novega sistema zračne obrambe Iranu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg tega je ameriški časnik New York Times prejšnji konec tedna na podlagi navedb ameriških uradnikov poročal, da naj bi Peking Teheranu že poslal pošiljko ročnih raketometov.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je danes dejal, da so ta poročila ameriških medijev "v celoti izmišljena".

"Če jih bodo ZDA uporabile kot izgovor za uvedbo dodatnih carin, bo Kitajska zagotovo odgovorila z odločnimi protikukrepi," je zatrdil Guo.

Kitajska je ključna gospodarska partnerica Irana, saj kupi večino njegove nafte, nimata pa državi sklenjenega nobenega dogovora o vojaškem sodelovanju, tako da veliko analitikov meni, da Peking odnos med državama dojema poslovno. Kitajska ima močne gospodarske vezi tudi z drugimi zalivskimi državami in je bila kritična do iranskih napadov nanje v tej vojni, navaja AFP.

10.23 Trump: Uničili bomo vsako ladjo, ki bo ogrožala pomorsko blokado

Trump je v objavi na družbenih omrežjih dejal, da je bila večina iranske mornarice med vojno že uničena, če pa se bo katera od teh, po njegovem mnenju, preostalih "hitrih napadalnih ladij" približala blokadi, "bo takoj UNIČENA".

Navedel je še, da je v nedeljo skozi Hormuško ožino prešlo 34 ladij, in dodal, da je to največ od začetka vojne z Iranom konec februarja, čeprav te številke po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni bilo mogoče takoj potrditi.

Trump je blokado napovedal v nedeljo, potem ko se je ameriška delegacija pod vodstvom podpredsednika JD Vancea vrnila s srečanja z iranskimi predstavniki v Pakistanu, ne da bi dosegla dogovor o končanju vojne, ki so jo 28. februarja sprožili ameriško-izraelski napadi.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v ponedeljek obsodil ameriško blokado okoli iranskih pristanišč kot hudo kršitev suverenosti Islamske republike Iran.

V pismu generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu je veleposlanik dejal še, da nezakonita blokada "predstavlja hudo kršitev temeljnih načel mednarodnega pomorskega prava" in resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter povečuje tveganje za eskalacijo v regiji, vsebino pisma povzema AFP.

Guterres je v ponedeljek vse strani pozval, naj spoštujejo svobodo plovbe v Hormuški ožini, skozi katero potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.

Ameriška vojska je potrdila, da pomorska blokada, ki je začela veljati v ponedeljek ob 16. uri po srednjeevropskem času, velja za vse ladje, ki zapuščajo iranska pristanišča ali poskušajo v njih pristati. Vendar pa ne bo ovirala plovil v Hormuški ožini, ki potujejo v iranska pristanišča in iz njih.

Po podatkih spletne strani za sledenje pomorskega prometa Marine Traffic so v ponedeljek pred uvedbo blokade ožino prečkali štirje tankerji, ki so prevažali nafto, plin in kemikalije.

Po blokadi je ožino prečkal tanker v kitajski lasti, ki pluje pod zastavo Malavija in ki je prevažal približno 250 tisoč sodčkov metanola. Zadnje pristanišče tankerja Rich Starry je bilo v Združenih arabskih emiratih, njegov domnevni cilj pa je Kitajska, še poroča AFP.

6.39 Vance je Iran obtožil gospodarskega terorizma

Podpredsednik ZDA JD Vance je iransko vlado obtožil gospodarskega terorizma, ker blokira promet skozi Hormuško ožino. Dejal je, da bodo ZDA, če bodo Iranci izvajali gospodarski terorizem, uporabile načelo, da niti iranske ladje ne bodo plule skozi.

Vance je spregovoril tudi o pogajanjih z Iranom in dejal, da je bil dosežen pomemben napredek. "Žoga je zdaj na iranski strani dvorišča," je dejal.

Dodal je, da mora Iran pokazati prožnost in sprejeti ključne zahteve ZDA – ameriški nadzor nad iranskim obogatenim uranom in mehanizem nadzora, ki bo zagotovil, da Iran ne bo razvil jedrskega orožja.

"Žoga je zdaj na iranski strani dvorišča," je dejal JD Vance. Foto: Reuters

6.35 Tanker, ki ga sankcionirajo ZDA, kljub blokadi pluje skozi Hormuško ožino

Podatki o ladijskem prometu LSEG kažejo, da je tanker, ki je pod ameriškimi sankcijami, v torek plul skozi Hormuško ožino kljub ameriški blokadi ključne ladijske poti, poroča Reuters.

Podatki kažejo, da je tanker Rich Starry v kitajski lasti in s kitajsko posadko ter prevaža približno 250 tisoč sodčkov metanola.

Združene države so tankerju in njegovemu lastniku Shanghai Xuanrun Shipping že prej naložile sankcije zaradi poslovanja z Iranom.

Centralno poveljstvo ZDA je že v ponedeljek sporočilo, da bo od ponedeljka po 16. uri po srednjeevropskem času uvedena blokada za vse ladje, ki vstopajo v iranska pristanišča v Perzijskem in Omanskem zalivu ali iz njih izstopajo. 

6.34 Pakistan predlaga drugi krog pogovorov med ZDA in Iranom

Pakistan je predlagal drugi krog pogovorov med ZDA in Iranom v Islamabadu v prihodnjih dneh, poroča Sky News.

6.29 Lavrov Arakčiju: Rusija je pripravljena pomagati rešiti krizo 

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek svojemu iranskemu kolegu Abbasu Arakčiju povedal, da je ključnega pomena preprečiti kakršnokoli obnovitev sovražnosti na Bližnjem vzhodu, in poudaril, da je Rusija pripravljena pomagati pri doseganju dogovora.

"Lavrov je poudaril pomen preprečevanja ponovnega izbruha oboroženega konflikta in potrdil neomajno pripravljenost Rusije, da pomaga rešiti krizo, ki nima vojaške rešitve," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. 

Ministrstvo je dodalo, da je Arakči Lavrova seznanil s podrobnostmi pogovorov med ZDA in Iranom, ki so potekali prejšnji konec tedna v Pakistanu in so se končali brez rešitve.

6.26 Vance: Papež bi se moral držati moralnih vprašanj

Ameriški podpredsednik JD Vance je v ponedeljek pozval Vatikan, naj se drži moralnih vprašanj, potem ko je papež Leon XIV. dejal, da se ne boji ameriške vlade.

"Da, mislim, da bi bilo v določenih primerih bolje, da se Vatikan drži moralnih vprašanj in prepusti predsedniku Združenih držav Amerike, da opredeli ameriško javno politiko," je Vance dejal v nastopu na kanalu Fox News.

Ameriški podpredsednik je postal katoličan leta 2019, pri 35 letih. Trump je v nedeljo napadel Leona XIV. in ga označil za šibkega glede kriminala in groznega glede zunanje politike.

Papež se mu je v nedeljo odzval in poudaril, da noče vstopati v razpravo z republikancem in da se ne boji ameriške vlade. "Ne mislim, da bi se sporočilo evangelija smelo zlorabljati na način, kot to počnejo nekateri," je dejal papež, misleč na ameriškega predsednika.

"Še naprej bom odločno nasprotoval vojni in si prizadeval za mir, dialog in večstranske odnose med državami, da bi iskali pravične rešitve za probleme," je dejal prvi papež iz Združenih držav.

Novice Tisoč ur teme v Iranu. Gorje tistemu, ki bi prižgal luč.

Novice Blokada pristanišč: Trump grozi z uničenjem, Iran pripravljen na "vsak scenarij"

Avtomoto Električni avto? Zdaj je pravi čas!

Trendi Nova žirantka šova Slovenija ima talent je Alya