Sportalovi gostje Drugih karier so povedali ...

Slavko Kotnik

"Drugače sem miren človek. Visok, a miren. Ko pa oblečem dres, takrat raje beži stran, ker te bo vse bolelo. To imam vcepljeno. Kriv pa je Zmago Sagadin," je povedal nekdanji slovenski košarkar Slavko Kotnik, ki je v karieri izžareval ogromno borbenost, ko se je potegoval za barve svojega klub in bil vzornik mnogim. Še danes je nekdanjemu trenerju, s katerim je večkrat sodeloval pri Olimpiji, hvaležen, da ga je izklesal v takšnega bojevnika.

Marinko Galić Foto: Ana Kovač Marinko Galić

"Nisem požrešna oseba. Nisem nekdo, ki si želi milijone in kamione, ampak le nekdo, ki lahko mirno pelje zadeve naprej. Nekdo, ki lahko plačuje račune, gre lahko na morje, na dopust in živi popolnoma normalno življenje. Se pa zavedam, da si marsikdo ne more privoščiti ničesar. Ogromno je ljudi, ki živijo pod pragom revščine, zato jim skušam pomagati. Marsikdaj priredimo dobrodelne turnirje. To smo v mojem športnem centru že počeli in to bomo počeli tudi v prihodnje," pravi nekdanji nogometaš Marinko Galić.

Filip Flisar Foto: Ana Kovač Filip Flisar

"Opažam, da ima veliko res vrhunskih športnikov, govorim o ljudeh, ki so bili v svojem športu paradni konji, po koncu kariere težave. Sam rad pravim, da je šport ego masturbacija, kjer se vse vrti okoli tega, kdo je najboljši, in kjer si ego polniš s tem, da si najboljši. In te karakteristike ostanejo tudi po koncu kariere. Ko se lotiš druge kariere, moraš delati nekaj, s čimer boš zadostil vsem tem potrebam, in to je zelo težko. Marsikdo tega ne najde in je zato povsem izgubljen. Pa tudi sicer je nemogoče najti nekaj, kar te bo enako zadovoljilo, kot te je zadovoljeval šport. Tudi zato, ker si bil kot športnik na vrhuncu kariere, v svojih najboljših letih. Da po karieri, v kateri si bil svetovni ali olimpijski prvak, najdeš drugo pot, drugo kariero, kjer boš spet tako uspešen in na tako visoki ravni, je praktično nemogoče," pravi Filip Flisar o športu kot ego mastrurbaciji.

Sportal Za vedno so se poslovili, številni mnogo prezgodaj

Marko Džalo Foto: Ana Kovač Marko Džalo

"Ko me je David v soboto klical, da se pozanima, če sem vse uredil, sem mu rekel, da so me res dobro vrgli na foro in on je še kar vztrajal, da ne gre za foro. No, nazadnje je on poklical in se dogovoril glede oblačil. Rekel je še, da me v ponedeljek ob 7. uri pobere pred blokom in da greva z avtom v Španijo. Spomnim se, da sem celo noč vozil iz Nemčije, ob 5. uri sem bil doma, ob 7. uri pa me je pred mojim blokom res čakal David. In to z jaguarjem! Šele v Milanu sem začel verjeti, da morda pa ne gre za foro," se je anekdote o prvi priložnosti pri profesionalni kolesarski ekipi spomnil nekdanji vaterpolist Marko Džalo.

Miha Zupan Foto: Bojan Puhek Miha Zupan

"Ponosen sem, da mi je uspelo, in predvsem na to, kar sem dosegel. Še bolj bi bil ponosen, če bi uspel še kdo drug od gluhih. Ne bi bil rad eden in edini. Ne želim si tega. Želim si, da bi veliko gluhih športnikov, ne glede na šport, uspelo na svojem področju. Potem bi bil še bolj ponosen. Da ne bodo mislili, da sem izjema. Ne, ne želim biti izjema. Imamo veliko gluhih ljudi, ki so uspešni na drugih področjih. Doktorate imajo … Premalo informacij kroži, da lahko gluhi počnemo marsikaj. Boriti se moramo. Vseskozi moramo govoriti in to izpostavljati," o tem, kako ponosen je, da mu je v košarkarski karieri uspelo vse doseči navkljub gluhoti, pravi Miha Zupan.

Ana Drev Foto: Vid Ponikvar/Sportida Ana Drev

"Če pogledam, kje je SZS zdaj in kje je bila takrat, ko sem bila stara 25 let, je nemogoče primerjati, kakšne pogoje imajo tekmovalci sedaj. Sploh pri urejenosti okolja in zadostnem številu serviserjev in trenerjev ter fizioterapevtov. Takrat so se trenerji in serviserji zamenjali vsako leto, fizioterapevta ni bilo. Jaz sem bila športnica, ki je potrebovala stabilno okolje, da je delovala. A tega nisem dobila."

"Zase lahko rečem, da nisem značilna podjetnica in da to nikoli ni bila moja velika želja. Po eni strani kar smešno, a tako pač je, nisem si mislila, da me bo zaneslo na takšno pot. Mama mi je dejala, da sem ji med kariero, še preden je nastal Snow Monkey, rekla, da po smučarski karieri nimam posebnih načrtov in da bom zadovoljna 'z neko lahkotno službo', zdaj pa sem daleč od tega," o novi poslovni poti pravi nekdanja alpska smučarka Ana Drev.

Sportal Poljub, ki je pretresel svet in razdelil javnost

Janez Polajnar Foto: Ana Kovač Janez Polajnar

"Obema je bilo težko. Tudi solze so tekle. Na začetku njegovega športnega vzpenjanja je njegov trener odšel na drugo pot. To je bil zanj zagotovo šok, ampak moram povedati, da je Andraž to dobro prenesel," pravi nekdaj uspešen tekmovalec in vrhunski trener, danes pa hidrolog Janez Polajnar.

Luka Gračnar Foto: Osebni arhiv Luke Gračnarja Luka Gračnar

"Akademija je povsem na robu Salzburga, v bližini nemške meje. Gre za gigantski objekt, kjer je na voljo 12 nogometnih igrišč, dve hokejski igrišči, internat z 88 sobami za šoloobvezne mlade hokejiste in nogometaše. Da ne omenjam, da imajo nekatera igrišča talno ogrevanje, eno veliko igrišče tekmovalnih dimenzij pa je kar v dvorani. Tu je še vrsta raznih fitnesov, dvoran, savn z bazeni in jacuzziji, razni laboratoriji, vse je podprto z najmodernejšo tehnologijo v obliki kamer, senzorjev, merilnih naprav… Pogoji so res fenomenalni. Dokler tega v ne vidiš živo, si ne predstavljaš. Skratka, navdušen sem nad svojim novim delovnim okoljem. Delovno razmerje pri Red Bullu imam sklenjeno za nedoločen čas," o odličnih pogojih za delo na Red Bullovi salzburški akademiji pravi sveži hokejski upokojenec Luka Gračnar. 

Sportal V takšnih vlogah jih ne bomo srečevali več

Andrej Šporn Foto: www.alesfevzer.com Andrej Šporn

"Jaz temu rečem kombinacija med možem in očetom. Ko sem jaz tekmoval, se je žrtvovala žena. Zdaj pa je čas, da lahko kariero dela ona. Primarno tako skrbim za otroka. Oba sta v osnovni šoli: taksi služba, pomoč pri nalogah, razlagam jima stvari ... Poleg tega pa imam standardne domače skrbi, skrbim za različna popravila. Meni je zelo pomembno, da nekaj delam z rokami. Da ne sedim in tipkam, to mi ne ustreza. Za širšo družino delam renovacije, izboljšave, karkoli tehničnega, od gradnje naprej. Na koncu se šalim, da sem res klasičen upokojenec, ker divjam kot zmešan in komaj najdem kaj časa. Če bi me kdo poklical, ali grem zdaj na pivo, ni možnosti! Se moram dogovoriti vnaprej. Vedno vidim neko delo," pravi nekdanji alpski smučar Andrej Šporn.

Klemen Bauer Foto: Osebni arhiv Klemna Bauerja Klemen Bauer

"Kot športnik sem večinoma gledal le nase, kot trener pa moraš gledati na vso ekipo. In tega si marsikateri trener ne prizna, še zmeraj postavlja sebe v ospredje, kar pa je po mojem mnenju velika napaka. Kot trener moraš biti tekmovalcu na voljo 24 ur na dan, sploh če si trener mlajših selekcij. In tega še nisem pripravljen dati, tudi družino moraš dati na stran, odsoten si. Marsikdo pa me vpraša, ali bom zdaj trener. Pa odgovarjam, da dokler imam majhne otroke, zagotovo ne. Ne izključujem pa možnosti, da bi se tega lotil kdaj pozneje, ko bodo otroci odrasli. Trenerstvo namreč resnično zahteva stoodstotno predanost. To je izjemno zahtevno delo. Če hočeš biti dober trener, se moraš razdajati. In na to moraš biti pripravljen. Sebe moraš dati, kot da te ni," o izzivih druge kariere pravi nekdanji biatlonec Klemen Bauer.

Robert Englaro Foto: Ana Kovač Robert Englaro

"Glede na to, da je šla takrat moja kariera navzgor, bi lahko več dosegel. V igri je bilo veliko več, lahko bi šel k Partizanu, a me je ta vojna ustavila. Znašel sem se spet na ničli, začel znova. Ogromno sem izgubil," je o tem, kako so burni dogodki, ko je začela razpadati Jugoslavija, še kako vplivali na potek njegove kariere, razmišljal nekdanji nogometaš Robert Englaro.

Sportal Športne poteze, ki odmevajo onkraj športnih rezultatov #video

Jernej Damjan Foto: Jure Makovec/STA Jernej Damjan

"Izobrazba športnika je prva. Sam sem doštudiral na DOBA Fakulteti v Mariboru, ki je bila prva, ki je izvajala predavanja po spletu. Nekaj časa je sicer preteklo, a diplomo iz marketinga imam. Danes je ob vseh digitalnih možnostih študija lažje, nihče mi ne more reči, da ni mogoče, je pa treba stvari uskladiti. Treba se je zavedati, da je izobrazba tista, ki ti je na koncu nihče ne more vzeti, rezultati pa se, pa so lahko še tako dobri, žal pozabijo," je pomen izobrazbe izpostavil nekdanji smučarski skakalec Jernej Damjan.

Sandi Papež Foto: Simon Kavčič Sandi Papež

"Nekaj sem se naučil od trenerjev, ogromno pa tudi sam. Tukaj na Dolenjskem sem bil eden tistih, ki so orali ledino. Boril sem se s Savo, Rogom, Metalkomercem iz Beograda, to so bili stari močni klubi, jaz pa sem moral ogromno preizkusiti na lastni koži. To znanje, ki so ga oni že imeli, sem moral jaz sam dobiti," pravi eden od dolenjskih kolesarskih pionirjev Sandi Papež.

Sportal Že samo naštevanje športnih uspehov je v Sloveniji nadvse težaško delo

Sara Oblak Speicher Foto: Grega Valančič/Sportida Sara Oblak Speicher

"V New Yorku življenje res temelji na karieri, sama sem začela z leti dobivati občutek, da so odnosi zelo površinski. Tista pika na i pa je bila zame, ko sem postala mama in sem videla, kaj je na voljo otrokom tu v Sloveniji in kako je tam. Potem pa me je zadelo, ko je nekega dne hčerka pri petih letih prišla domov in mi dejala: 'Mami, a veš, da smo imeli danes vaje, kako se skriti pred strelcem, in da sem naučila, da če sem takrat sama na stranišču, moram počepniti na straniščno školjko, zakleniti vrata in biti čisto tiho, da me ne sliši?' Takrat sem ostala brez besed," o življenju in drugi karieri čez lužo pravi nekdanja košarkarska reprezentantka Sara Oblak Speicher.

Rok Justin Foto: Ana Kovač Rok Justin

"Ko sem potreboval poligon za prakso, sem vprašal Petra Slatnarja, ali jo lahko opravljam pri njem. Vendarle je pri njem strojništvo, kar sem študiral. Takoj me je vzel. Sprva sem delal na strojih, nato sem začel risati 3D-izdelke in jih poskušal narediti na stroju. Lepo mi je, ko pride od načrtovanja in izrisa ideje do uresničitve. Zelo sem hvaležen Petru, da mi je dal priložnost. Zelo dobro sodelujemo. Dober šef je. Ima veliko znanja in idej. Vseskozi je na voljo za mnenje. Delamo in razmišljamo o stvareh, ki so vpete v šport, s katerim sem se vso kariero rad ukvarjal, torej povezane s smučarskimi skoki. Če naredimo kaj novega in tekmovalci to pohvalijo, je občutek dober," je nekdanji skakalec Rok Justin z navdušenjem razlagal, da je dobil priložnost za skok v drugo kariero.

Klemen Mohorič Foto: Grega Valančič/Sportida Klemen Mohorič

"Za vratarje pravijo, da so malo posebni, čeprav sam mislim, da so na kakšnih drugih položajih še bolj posebni. Menim, da mora vsak trener igralca dobro spoznati tudi kot osebo. Veliko domače naloge je treba opraviti, še preden ga pripelješ, spoznati, kakšen značaj ima, koliko težav s poškodbami je imel. In se pogovoriti z ljudmi, ki so prej z njim delali. Sam si vedno želim vratarja, ki bo res želel zmagovati in narediti rezultat. Je pa delo z vratarji kar velik izziv, zajema tudi psihologijo. Pride tudi do trenutkov, ko vratar neko stvar zaupa le meni. Vse to je treba ob njegovi pripravi na tekmo upoštevati, nekako poskrbeti, da ga te misli med tekmo ne obremenjujejo. Ne želim biti psiholog, ker to nisem, a če ti človek nekaj pove, ga moraš znati poslušati oziroma slišati," o izzivih trenerskega dela v Kontinentalni hokejski ligi pravi trener hokejskih vratarjev Klemen Mohorič.

Dejan Kralj Foto: Boštjan Boh Dejan Kralj

"Veste, saj ne morete iz tega narediti celega doktorata. Ko sem se odločil, sem mu pač povedal: 'Penzl, saj ti bom dal jaz ledvico.' Kako naj prijatelju drugače povem? In da, točno tako je bilo. Nato se je začel proces," o nesebičnem dejanju pravi nekdanji vrhunski kajakaš na divjih vodah Dejan Kralj.

Matej Mugerli Foto: Simon Kavčič Matej Mugerli

"Še vedno sem sto dni na leto naokoli. Ampak kolesarstvo je strast. To delaš s srcem. Tudi zdaj v vlogi športnega direktorja, ko pripravljam taktike in se pogovarjam s tekmovalci. Za to je potrebno srce. To je kot nekakšen hobi, si govoriš. To je tudi razlog, da si lahko dlje časa stran od družine. Ni pa lahko iti na pot, zagotovo ne," o drugi karieri v kolesarstvu kot načinu življenja pravi nekdanji kolesar Matej Mugerli.

Katarina Ristić Brown Foto: Bojan Puhek Katarina Ristić Brown

"Moja nečakinja pravi: 'Teta, tebe vsak teden zanima nekaj drugega.' Težko je najti še eno tako ljubezen, kot je bila košarka. Izkusila sem, kako je, ko te v življenju nekaj res veseli. Spet bi rada delala nekaj takega. Bila sem v marketingu: super podjetje, super ljudje. A nisem človek, ki bi sedel za računalnikom. Potem sem se šolala za predšolsko pedagogiko in montessori pedagogiko. Sem diplomirala in sem eno leto delala v vrtcu. Vmes sem razmišljala še, ali bi šla delat še veterino. Med drugo nosečnostjo pa sem imela doma fotoaparat in sem se vpisala na tečaj k Tini Ramujkić. To me je povsem 'potegnilo noter'. In naredila sem prvi tečaj, nato drugi, pa tretji. In me je res veselilo. Točno tak občutek sem imela kot pri košarki. Lahko delam do treh zjutraj," pravi nekdanja košarkarica Katarina Ristić Brown.

Zoran Pavlović Foto: Ana Kovač Zoran Pavlović

''Zdaj se vsi mladi že takoj počutijo, kot da so novi Messiji in Ronaldi. Zamišljajo si, kako so vredni nekaj milijonov evrov in sanjajo o marsičem. V mojih časih tega zagotovo ni bilo. Prav nič. Veljalo je le trdo delo, vsak je bil usmerjen nase," o različnih nogometnih časih pravi nekdanji nogometaš Zoran Pavlović.

Luka Turk Foto: Ana Kovač Luka Turk

"Moja glavna preizkušnja je bil razpad zaroke, še prej pa mamina smrt. Ker sem se v času mamine smrti, umrla je po bolezni, držal ustaljenih vzorcev, po katerih mora biti moški močan in ne sme kazati čustev ali jokati, sem postal zelo dober tlačilec svojih čustev. Žalost ob smrti mame sem dobesedno potlačil in ker sem bil na sveže zaljubljen, sem lahko ta čustva samo umaknil nekam v globino in nadaljeval svoje življenje. Ko pa je ta varovalka z razpadom partnerske zveze izginila, je vse to, kar se je dolgo nabiralo v meni, spet priplavalo na površje. Nisem vedel, kako naj se soočam s tem. Bil sem na razpotju, na točki, ko sem se moral odločiti, ali bom propadel ali pa bom začel delati na sebi. In tukaj je v moje življenje prišlo gibanje," o prelomni preizkušnji življenja pravi nekdanji plavalec Luka Turk.

Andrej Rečnik Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Andrej Rečnik

"Tina je bila poglavje zase, zato je tudi dosegla take rezultate. Pred tekmo jo je bilo bolje pustiti pri miru. To smo vedeli vsi. Mogoče je kdaj kdo pozabil, a ona je imela orožje za nazaj. In to je med nami hitro zaokrožilo in so se umirili. Imeli smo tudi navodilo, da se jih na ogledu proge pusti pri miru. Dober dan, zdravo ali pa pokimaš, mogoče še to ne, ker smučarka takrat tako ali tako vidi skozi tebe. Tako da je bilo neposrednega stika s Tino zelo malo. Ko se tekma konča, pa imamo mi veliko dela. Včasih smo se po koncu še lahko fotografirali, zdaj pa se ciljna arena po koncu z vrvmi in varnostniki zapre in tudi mi ne moremo v cilj," razmišlja nekdanji alpski smučar Andrej Rečnik.

Japec Jakopin Foto: Simon Kavčič Japec Jakopin

"Osem let sem delal kot zdravnik, potem pa sem poklic zamenjal za hobi. Ta je poklicu vedno nevaren, ker si v hobiju lahko zelo dober, saj te neskončno veseli. Na nočni omarici imaš vendarle literaturo, povezano s hobijem, in ne s službo, kajne? Rojeni smo na stičišču svetov, kultur in jezikov. Imamo izjemno prednost pred vsemi velikim nacijami, ki pa se je sploh ne zavedamo. Proti Francozom biti konkurenčen v Franciji je sicer zelo težko, ampak v Hamburgu ali pa New Yorku ali pa kjerkoli drugje mi Francoze takoj prehitimo. V Nemčiji se prilagodimo Nemcem, postanemo podobni Nemcem, Francoz pa sploh ne ve, kaj se dogaja. Pridemo v Italijo, postanemo podobni Italijanom, začnemo kriliti z rokami in se smejati. Imamo to kameleonsko prilagodljivost, ki je velike nacije nimajo," je v Drugi karieri razmišljal Japec Jakopin.

Sportal Slovenija, od kod diamanti tvoji?

Josip Radaković Foto: Grega Valančič/www.alesfevzer.com Josip Radaković

"Že po koncu študija sem Bogdana Finka vprašal, ali je kaj zame, vendar ni bilo. Potem sem počel druge stvari in to me je pripeljalo do članka v Financah. Novinarka, ki sem jo treniral, je bila očitno zadovoljna z delom in je opravila intervju. Mislil sem, da bo kratek, vendar je bil obsežen. Še zdaj se spominjam tistega četrtka zjutraj, ko so izšle Finance in sem bil v enem od fitnes centrov v Ljubljani. Klical me je Milan Eržen. Pa me ni klical, odkar sem šel na faks. Dejal mi je, naj pridem v Novo mesto v klub. Potem je šel še Janez Jagodic v pokoj in Fink mi je dejal, da se bo nekaj uredilo. In se je. Začel sem z mlajšimi mladinci, moral sem tudi z mladinci, ker je šel Branko Filip v Švico na UCI. Odločil se je, da bo ostal tam in sem imel kar naenkrat 25 otrok. Z majhnimi koraki in počasi sem šel naprej," se Josip Radaković spominja konkretnejšega vstopa v kolesarstvo.

Roman Jelen Foto: Vid Ponikvar/Sportida Roman Jelen

"Vsak tekmovalec ima svojo pot. Treba je garati, verjeti v to, kar delaš, in ne obupati. Težava so le stroški, ki so veliki. Za starše je to velik zalogaj. Dobro je, da čim prej pripelješ tekmovalca, da pride v neko ekipo. A po drugi strani je veliko ekip, pri katerih mogoče vržeš denar čez ograjo. Teh ljudi starši ne poznajo, vodje ekip znajo govoriti, znajo vse zaviti v celofan. Tovornjak, dve preprogi in dva polepljena motorja jih privabijo, a je lahko vse drugo kot to. Sam imam raje en kombi ali pa prikolico ter da sta motorja narejena, kot je treba. In da imaš nekoga, ki te spremlja, trenira in usmerja v pravo smer. Ta razcep je lahko prava ali napačna smer. In kako naj to ve nekdo, ki nima izkušenj v svetu motokrosa?" razmišlja Roman Jelen, ki je na najvišji ravni motokrosa oral slovensko ledino.

Sportal Slovenska skakalka brez pompa končala kariero in nemudoma skočila v drugo

Boštjan Kavčnik Foto: Ana Kovač Boštjan Kavčnik

Ko je na dirkah, je v celoti zadolžen za Pogijevo kolo. Ali je bila to zahteva številke 1 na svetu? "Načeloma ja ... Lani sem bil morda še bolj v ozadju, letos je drugače. Pa ne, da zahteva, ampak si želi, da bi bil jaz. On ni zahteven. To je bolj želja kot kaj drugega," pravi nekdanji kolesar Boštjan Kavčnik.

Alen Djordjevič Foto: Ana Kovač Alen Djordjevič

"Čuti se močna pripadnost tej reprezentanci. Ta reprezentanca ima nek kult. Ljudje ji radi pomagajo. Pa naj gre za osebje v hotelu, ko si zadnji trenutek spremenimo urnik in je treba večerjo za 25 oseb pripraviti prej, kot je bilo načrtovano, ali pa za zdravstveno osebje. Eden najbolj priznanih radiologov Jadran Koder je sredi dopusta prišel urgentno pogledat in nam takoj predal pomembne informacije. Ta reprezentanca je zame češnja na torti. Sem tam, kjer je lahko le redkokdo. Za to sem zelo hvaležen. Odgovornost je velika, a čast mi je biti del te ekipe, v kateri ima vsak točno določeno vlogo in v kateri se zavedamo, da cilje lahko dosežemo le skupaj, ne posamično," je za Drugo kariero dejal vodja slovenske moške odbojkarske reprezentance Alen Djordjevič. 

Daniel Šantl Foto: Sportida Daniel Šantl

"Tako hudo pri meni ni bilo, ampak vsakemu včasih poči film, zlomiš lopar, kričiš, tudi jokaš, če je treba. Sem dokaj čustven, ampak na malce kulturnejši način. Sicer sem dokaj pozno odrastel, zato mi je morda malce žal, da sem takrat obupal. Nisem videl luči na koncu tunela, da bi nadaljeval kariero. Šele v času študija sem spoznal, kaj si želim, kaj pomeni živeti. Bil sem nenormalno pozen," pravi nekdanji teniški igralec Daniel Šantl.

Matej Venta Foto: Osebni arhiv Matej Venta

"Športnikov med kariero nihče ne pripravlja na obdobje, ki sledi. Zdaj se morda vidijo zametki sprememb na teh področjih, za to se zdaj zavzema tudi Elpa (na čelu z Boštjanom Nachbarjem, op. p.), v ZDA so te stvari urejene dosti drugače. Iskreno je ta prehod iz mehurčka življenja športnika, kjer je zate poskrbljeno na vseh ravneh, v neki povsem nov svet velika sprememba," o tem, da zna biti prehod športnika v drugo kariero zahteven, razmišlja nekdanji košarkar Matej Venta.

Anja Slivnik Foto: Gaja Hanuna Anja Slivnik (nekoč Eržen)

"Po koncu športne kariere se je moje življenje postavilo čisto na glavo, usmerila sem se v povsem druge stvari. Mogoče je bil majhen šok, ampak sem se na to navajala postopoma, pa tudi vedela sem, kaj si želim in kam grem, zato lahko zdaj rečem, da tega ne bi zamenjala za nič. Ni mi bilo težko, ker sem vedela, da bodo, ko bo prišel ta čas, se pravi olimpijske igre, te moje zadnje in da je to to," pravi nekdanja biatlonka Anja Slivnik.