Druga kariera
Nedelja, 24. 12. 2023, 12.30
12 mesecev
DRUGA KARIERA (341.): Jerneja Brecl
Slovenska skakalka brez pompa končala kariero in nemudoma skočila v drugo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Jerneja Brecl je pri vsega 21 letih končala kariero in se hitro podala v druge vode, v katerih pa je še vedno povezana z njej ljubim športom.
Ni malo takšnih, ki so zastrigli z ušesi, ko so slišali, da se v preteklem letu nadarjena slovenska skakalka pri vsega 21 letih poslavlja od profesionalne poti. Šla je tiho, stoji za svojo odločitvijo in še enkrat bi storila enako. Kot je bila vajena že v karieri, je odločno odrinila tudi po koncu le-te in je leto pozneje še vedno vpeta v šport, ki mu je namenila večji del življenja. A je zdaj na drugi strani, brez smuči, čelade, skakalnega dresa ... Vrata so ji odprli na Smučarski zvezi Slovenije.
Veljala je za nadarjeno skakalko, osvojila je šest medalj na mladinskih prvenstvih, od tega eno posamično bronasto. Pohvalila se je lahko s petimi uvrstitvami med najboljših deset v svetovnem pokalu, bila deveta v članski konkurenci na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu.
Ravno v tem priznanem nemškem skakalnem središču, ki je najbolj znano kot gostitelj prve tekme moške novoletne turneje, se je leta 2021 zgodil ključen trenutek v njeni kratki članski karieri – začela jo je 27. januarja 2018 na domačem Ljubnem –, potem ko je prišlo do nesoglasij s strokovnim vodstvom takratne ženske reprezentance, ki je na čelu tudi danes. Čeprav je dobro skakala na posamični tekmi, takrat ni dobila mesta v ekipi. Eno leto je nato trenirala z mladinsko reprezentanco pod vodstvom Staneta Baloha in Jurija Tepeša.
Na mladinskih svetovnih prvenstvih je skočila do kar šestih medalj (Jerneja je četrta z desne).
Na koncu je kljub prepričevanju staršev in tudi drugih lani končala kariero in se odločila, da nadaljuje drugačno pot. Kjer bo srečna, mirna in zadovoljna. Odločno je skočila v nadaljevanje življenja. Zelo blizu konca študija na fakulteti za uporabne družbene študije je. Nedavno je opravila zadnji izpit, pred njo pa je le še diplomska naloga in končan bo študij na programu mediji in novinarsko. Da bi se "preselila" v novinarski ceh, ne razmišlja, zato pa ji je v zadovoljstvo opravljati naloge v odnosih z javnostmi in marketingom na Smučarski zvezi Slovenije (SZS), kjer je v pomoč predstavniku za stike z javnostjo Tomiju Trbovcu.
Jerneja, kakšne so sploh vaše zadolžitve na naši krovni smučarski organizaciji?
Tomiju in njegovi pisarni pomagam z odnosi z javnosti. Tudi pri pripravi dogodkov. Zdaj denimo z Zlato lisico. Sezona se nato konča s poleti v Planici. Moja glavna zadolžitev je, da so ob koncih tedna vsi posnetki izjav naših športnikov in športnic na pravih mestih. Kdaj pišem tudi novice.
Kje pa se vidite čez nekaj let? Da vas malce dregnem, na skakalnici, ker ste vendarle stari šele 22 let?
(Smeh, op. a.) Ne vem. Goran Janus me je spet vabil v nordijsko reprezentanco.
Zaradi brata Gašperja?
Da. V bistvu sem bila do 15. leta nordijska kombinatorka. Morda nisem dovolj delovna za ta šport. Za tekaški del (smeh, op. a.).
Vas kaj mika, da bi bili spet aktivni v skokih?
Nazadnje, ko sem šla na skakalnico, je bilo lani, ko sva imela z mlajšim bratom stavo. Šla sva na 90-metrsko skakalnico. Z iste rampe sva šla. Premagala sem ga za tri metre in mi je plačal kebab.
Metuljčki takrat niso zaigrali?
Malce me je bilo strah, ker me ni bilo. Da ne bi šla prek meje. Precej samozavestno sem se počutila. Precej tvegano bi lahko bilo.
Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu leta 2021 je prišlo do nesoglasij v slovenski ženski reprezentanci, o katerih Jerneja javno ne želi govoriti in dvigovati prahu. Takrat se je začela njena pot premikati proti koncu kariere.
Mladi ste, bili ste nadarjeni, nato pa konec. Nadarjenih skakalcev in skakalk se ne izpušča iz rok. Kako to, da ste presekali ta vozel?
Takrat je bilo tako, kot je bilo. Nezavidljiv položaj. Odločitev, da končam in se podam v nekaj drugega, je bila prava.
Kaj obžalujete, da ste se tako odločili?
Jasno, sprašuješ se, kaj bi bilo, če bi bilo. V takratnih razmerah verjetno ne bi bilo kaj dosti iz mene.
Vas je poleg Janusa še kdo iz drugih vrst prepričeval?
U, da … Z Marjanom Jelenkom sva imela pripravljen že celoten načrt – oziroma on ga je imel – in sem spet rekla ne. Se mi zdi, da vsi postavljajo isto vprašanje, zakaj sem končala pri teh letih glede na to, da sem nekaj dosegla. Zdi se mi, da oni bolj obžalujejo kot jaz.
Čeprav je bila kariera kratka, kako ste bili z njo zadovoljni? Med drugim imate šest medalj z mladinskih prvenstev, večkrat ste se uvrstili med najboljšo deseterico v svetovnem pokalu, bili visoko tudi na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu?
Uspehi so bili, vendar je bilo tudi veliko takšnih tekem, ko sem bila po prvi seriji precej višje kot na koncu. Manevrski prostor je bil. Ta prostor, kjer bi se lahko izboljšala in veliko lažje pridobila nekaj mest, je bil v drugih serijah, v katerih bi lahko izboljšala nastope. Več bi napredovala, kot če bi več trenirala ali spremenila način treninga. Zdi se mi, da se mora večina športnikov, ko prestanejo mladinsko konkurenco, odločiti, ali gredo v službo ali bodo nadaljevali, kar počnejo.
Ko ste se odločali za konec kariere, ste morda pri sebi vedeli, kje bi lahko bili pri skokih čez nekaj let, če bi nadaljevali?
Če bi bili pogoji idealni, verjamem, da bi lahko še kaj naredila. Ogromno odrekanja je, prilagajanja športu. Oprema se je spremenila.
Kako težko je sploh življenje skakalke?
Kakor se zdi, da je šport preprost, včasih ni. Paziti moraš na prehrano, vsak dan imaš treninge, sama sem vzporedno opravljala študij. To je pomenilo, da sem šla zjutraj na trening, popoldne na kosilo, nato me je čakalo delo za študij, zvečer še en trening, morda raztezanje, fizioterapija, masaže in kar naenkrat je bilo konec dneva. Premalo ur je za vse skupaj. Zdi se mi, da ima vsak šport svoje zahteve in karakteristike. Po svoje so tudi skoki zahteven šport.
Imeli ste mehak prehod v "drugo kariero" – vendarle ste še zelo mladi. Ostali ste povezani s športom, ki ste mu namenili velik del svojega življenja.
Zahvaliti se moram predvsem Tomiju Trbovcu in Nuši Rakovec. Že med športno kariero sem pri njima opravljala obvezno študijsko prakso. Po koncu sem se kar priključila. Zdaj sem na SZS. Za zdaj delam še prek študentskega servisa, naprej bomo videli.
Vrata za naprej so na naši krovni smučarski zvezi odprta?
Mislim, da so. Bo moral Tomi kaj več povedati.
Kako se znajdete pri vseh zadolžitvah, ki jih imate?
Všeč mi je, ker me Tomi počasi vpeljuje. Vsakič, ko se na zvezi dobiva, je nekaj novega. Me vzame na kakšen sestanek ali kaj podobnega. Všeč mi je delo s športniki, komunikacija z mediji. Vse drugo je del službe.
Ali v prihodnosti mislite, da boste delali v športu, ali bi ga tudi zapustili?
Kaj pa vem. Ogromno je možnosti na mojem področju. Ne bom rekla ne, če se bo ponudila priložnost, ki mi bo všeč.
Oblečeno v skakalni dres na vrhu skakalnice pa vas ne bomo več videli?
Starši bi si zagotovo želeli. Morda še kdo drug. Mislim, da ne. Oprema se je toliko spremenila. Močno dvomim, da bi lahko še prišla zraven. Oprema je prilagojena telesni konstituciji. Moja ni najboljša za smučarske skoke. To pomeni, da imaš višji razkorak in si težko konkurenčen.
Kako pa je bilo videti prepričevanje staršev, da bi še nadaljevali? So vas prosili?
Niti ne. Mislim, da so takrat poskusili bolj grobo izpeljati. Imeli so svoj način, kako me ohraniti v skokih. Na koncu dneva je bila moja odločitev. To so tudi sprejeli, a je bilo kar nekaj slabe volje na začetku.
Če bi lahko film zavrteli nazaj, bi naredili enako?
Glede na to, da smo se veliko pogovarjali o tej temi na zvezi, doma, v klubu, z vsemi odgovornimi, mislim, da bi težko karkoli drugače zapeljali.
Ali vas ni premamila niti letalnica? Dekleta so namreč dobila priložnost leteti na letalnici v Vikersundu.
Glede tega mi je žal. Enkrat sem Jelku Grosu v šali rekla, če bi me kot predskakalko spustil, vendar ni bilo mogoče. Za letalnico mi je malce žal.
