Nekdanji košarkar uresničil idejo, kot je v Sloveniji še ni bilo

Nekdanji košarkar Matej Venta je eden tistih, ki so po koncu športne poti spisali zgodbo o uspehu tudi v drugi karieri. 39-letni Novomeščan se med drugim lahko pohvali z zlato medaljo z Eurobasketa do 20 let iz leta 2004, nosil pa je tudi dresa Krke in Nymburka. Ko je košarkarsko žogo dokončno postavil v kot, je pogumno in uspešno zajadral v poslovne vode.

Leta 2014 se je uradno poslovil od košarke in 15. julija istega leta se je začela pisati zgodba Grosbasketa, podjetja in trgovine, ki je v zadnjih letih zrasla v največjo košarkarsko trgovino v regiji. "Ko sem čutil, da se bliža konec moje kariere in sem se spopadal s številnimi izzivi in poškodbami, s partnerko sva se tudi odločila povečati družino, se mi je najprej pojavila priložnost na Češkem, kjer sem živel šest let. Takrat se je eden izmed mojih soigralcev vrgel v podobno zgodbo in iskal partnerja za našo regijo. Takrat smo z bratom in najboljšim prijateljem začeli postavljati košarkarsko-nogometno zgodbo, a so imeli lastniki takrat drugačne poglede in se ta projekt ni nadaljeval, jaz pa sem dobil veliko znanja, predvsem pa kontaktov pri dobaviteljih, tako da sem idejo predstavil tudi kasnejšemu partnerju, ki je v to zagrizel," je o začetkih poslovne poti povedal Venta, ki je nato idejo skupaj s poslovnimi partnerji prenesel na slovenska tla.

Foto: Osebni arhiv

"Po dveh letih, ko smo imeli sedež v Grosuplju, se je začela nova zgodba z odprtjem trgovine v Ljubljani, potem je leto kasneje sledila še selitev v Zagreb, tri leta kasneje pa med sicer zelo zahtevnim obdobjem koronavirusa še v Budimpešto," razlaga Venta, ki je bil do nedavnega idejni vodja in tudi direktor trgovine, ki jo pozna praktično vsak košarkarski navdušenec.

Slovo od Grosbasketa, a ostaja zvest podjetništvu

Nekdanji košarkar se je iz podjetja lanskega februarja umaknil. "Med vsemi poslovnimi odločitvami, ki sem jih sprejel, je bila ta najtežja, a sem začutil, da je to treba narediti. Nisem videl druge rešitve, zato sem se odločil za spremembo. Zdaj grem novim izzivom naproti," pravi. Za zdaj je še solastnik. "V poslu je ključno in zelo pomembno, da s partnerjem deliš isto vizijo, pogled na posel ter si zaupaš. Ko tega enkrat ni več, so potrebne spremembe. Zagotovo pa se od projekta, ki si ga gradil, ni preprosto umakniti. Zdaj, ko gledam nazaj, vem, da je bila ta odločitev pravilna," razlaga nekdanji košarkar Krke, ki kljub vsemu s ponosom gleda na pot, ki jo je z Grosbasketom prehodil v zadnjem slabem desetletju in podjetju želi vse najboljše tudi v prihodnosti.

"Želel sem si takšne rasti, a potreben je postopen razvoj, ki se je uresničeval korak za korakom. Na začetku smo imeli veliko izzivov, tudi podpora dobaviteljev je bila na povsem drugačni ravni, kot je danes, tako da je bila večkrat težava sploh dobiti blago. Zato smo projekt tudi prilagodili in s tem se je začela tudi hitrejša rast. Upal in verjel sem, da se bo zgodba razvila, kot se je, moram pa priznati, da je na začetku res malo ljudi verjelo, da mi lahko s tem neznačilnim projektom sploh uspe," se spominja Venta, ki je o lastni podjetniški poti in razvoju nečesa povsem novega sanjal že od mladih let.

Zgodba o uspehu

Ko je imel 14 let, se je s takratnim trenerjem Slavkom Kovačevićem s pomočjo enega izmed košarkarskih kampov podal v ZDA na kolidž Georgia Tech, kjer so se porodile prve ideje za poslovno pot, ki jih je kasneje začel uresničevati. "Takrat se spomnim, da smo se sprehajali po Atlanti in v enem izmed nakupovalnih središč naleteli na ogromno trgovino s košarkarsko obutvijo. Naj poudarim, da je bila takrat zgodba s košarkarskimi copati povsem drugačna kot danes, res dobre superge je bilo težko dobiti. V trgovini je bilo košarkarsko igrišče, ki me je povsem očaralo. Že takrat sem sanjal, da bi, če bo življenje tako naneslo, sam ustvaril nekaj takšnega. Zdaj so igrišča srce trgovine tako v Ljubljani in Zagrebu kot v Budimpešti. Želeli smo si ponuditi nekaj več," poudarja Venta.

Luka Dončić je leta 2019 za pet let podpisal pogodbo z Air Jordan in bo za to prejel sto milijonov dolarjev. Foto: Reuters

Podjetje in trgovina sta doživela skokovito rast, a so jih na poti pričakali številni izzivi in ovire. "Takšne projekte se vedno širi skupaj s partnerji in dobavitelji. Še vedno pa je bil to velik izziv, ker smo eno leto po Ljubljani že odprli trgovino v Zagrebu, kjer pa je hrvaška skupnost hitro prepoznala to zgodbo. Grosbasket oziroma košarkarska trgovina ne more obstajati tam, kjer ljudje ne čutijo košarke. Tu so v ozadju še zakonodaje, predpisi, kulturne razlike, trgovina v Budimpešti je bila še večji izziv, a hkrati del organskega razvoja podjetja. Na Madžarskem se vlaga v šport, svoje naredi tudi zares stimulativna davčna zakonodaja, ki je športu pisana na kožo, košarkarsko gledano je trg dvakrat večji kot v Sloveniji in na Hrvaškem ter se res lepo razvija. Splet je pa spet druga zgodba, prodaja poteka v vse evropske države," pravi.

Glede izdelkov je na trgu povsem jasna segmentacija in Grosbasket temelji predvsem na košarkarskih izdelkih s pridihom lifestyla. "Tu je seveda treba omeniti znamko Jordan, ki je postala kultna in je sinonim za košarko. Trendi se seveda spreminjajo, a z Luko Dončićem je znamka Jordan še več pridobila. Luka je s tržnega vidika res zanimiv. Treba se je zavedati, kako moraš bit dober, da dosežeš takšno raven."

Prehod iz enega mehurčka v drugega

Venta je tako takoj po koncu športne poti našel novo strast in v poslovnem svetu, ki ga je lahko povezal skupaj s svojo prvo ljubeznijo, košarko, našel svoje poslanstvo. "Sam sem takoj po igranju košarke prešel v poslovni svet, iz enega mehurčka sem šel v drugega. Najprej so bili doma vsi veseli, da bom po šestih, sedmih letih v tujini spet doma, a je bilo še slabše, saj me z nastankom Grosbasketa prvih nekaj let praktično ni bilo nič doma. Družina je zaradi tega trpela, imeli smo svoje izzive, zato sem se po koncu zgodbe z Grosbasketom odločil, da si bom vzel pol leta ali leto čisto prosto, da se res posvetim družini in sebi. Zdaj prihajajo novi projekti, za katere si želim, da jih bom lahko v bližnji prihodnosti začel," proti prihodnosti pogleduje nekdanji košarkar.

V Sloveniji je igral tudi za Hopse. Foto: www.alesfevzer.com

Podjetništvu bo ostal zvest tudi v nadaljevanju svoje druge kariere. "V podjetništvu sem se res našel. Iskreno povedano je zahtevnejše kot profesionalni šport, a me veseli in navdihuje in se v tem vidim dolgoročno. Ko imaš enkrat za sabo uspešno zgodbo, kot je Grosbasket, dobiš res prepotrebne izkušnje. Verjamem, da je ustvarjena dobra podlaga, da bodo tudi vse nadaljnje zgodbe uspešne," je prepričan Venta, ki je pri Grosbasketu poleg vloge idejnega vodje opravljal vlogo komercialnega direktorja.

"Iskreno sem v teh zadevah velik samouk, je pa največja dodana vrednost vsega poznavanje košarke in košarkarskega sveta, vse drugo je del razvoja, kjer se sproti učiš, narediš tudi kakšno napako. Največja vrednost vsega je to, da je šola sicer super stvar, a vem, da bi hitro začel razmišljati znotraj okvirjev, mi pa smo šli povsem iz cone udobja in poznanega," pripoveduje nekdanji košarkar.

Evropski prvak iz leta 2004

Otrok Krke je ob igranju za svoj matični klub pomemben pečat pustil tudi na Češkem, kjer je igral za Hradec, Nymburk in Prostejov, v Sloveniji pa je bil član še Hopsov. Med lepše spomine svoje kariere uvršča tudi evropsko prvenstvo do 20 let, ko je s slovensko izbrano vrsto v Brnu osvojil naslov evropskega prvaka.

S slovensko izbrano vrsto do 20 let se je leta 2004 veselil evropskega naslova. Foto: Fiba Eurobasket

"To je bila res izjemna izkušnja, še zdaj, ko pomislim za nazaj, si rečem: Vau. Erazem Lorbek je bil nesporni vodja naše generacije, takrat je bil tudi najboljši mladi igralec v Evropi. Goran Dragić je bil res še zelenec, a je že takrat kazal svoj nesporni talent. Med drugim pa so bili del ekipe tudi Domen Lorbek, Saša Zagorac, Hasan Rizvić, Miha Fon. Ključen pa je bil takrat Jure Močnik, ki je odločil finale z Izraelom. Celotna ekipa je imela takrat res neverjetno kemijo, vsi smo delali za en cilj, da smo prišli na vrh Evrope," se spominja Venta, ki je takrat s soigralci igral pod vodstvom Iva Sunare, na tisto obdobje pa ga veže tudi ogromno anekdot.

"To so bili res drugi časi. Spomnim se, da je takrat Miro Alilović skupaj s fizioterapevtom hodil po sobah in delil drese. Dobili smo neke stare, sprane drese, zraven smo dobili še našitek z našim imenom ter šivanko in sukanec, nato pa smo si sami to našili na drese (smeh, op. p.). Na tiste čase imam res lepe spomine, na koncu koncev smo res vsi živeli košarko," v smehu razlaga Venta, ki je svojo pot začel pri Krki.

Na Češkem je igral za Hradec, Nymburk in Prostejov. Foto: BC Prostejov

Klub v dolenjski prestolnici s 25 tisoč prebivalci je takrat igral v evroligi. "Imeli smo vrhunskega trenerja Nevena Spahijo, sam pa sem imel res srečo, ker je bila Krka v časih, ko sem igral tam, res zdrava sredina s kakovostno ekipo. Res mi je bilo v čast, da sem se lahko učil od izkušenih soigralcev. Če danes pogledam nazaj, sem se največ o delovni etiki naučil ravno od Dragiše Drobnjaka, Marka Maraviča, Aleksandra Ćapina, ki so res živeli za košarko. V njih sem videl vrhunske vzornike in to sem takrat res potreboval. Tega danes ni več, takrat pa smo 24 ur na dan posvečali samo košarki. Vse smo podredili samo temu," se spominja nekdanji košarkar, ki se je nato preselil na Češko.

"Ko sem igral še za Krko, sem potem povsem po naključju dobil ponudbo na Češkem. Takrat sem imel kar resne težave s poškodbo, možnosti za prestope so se tako manjšale, potem pa sem to priložnost na Češkem zagrabil z obema rokama. Teh dobrih šest let na Češkem je bila odlična izkušnja, tudi košarka se je igrala na res visoki ravni, tri ekipe so igrale v evropskem pokalu. Na Češkem se mi je rodil tudi prvi sin. Vesel sem, da sem se imel priložnost preizkusiti v tujini, tudi na ta način kot športnik in oseba dozoriš," pravi Venta.

Foto: Osebni arhiv Opozoril na težave, ki jih prinaša konec kariere

Čeprav s prehodom v življenje po koncu kariere ni imel pretiranih težav, pa opozarja, da je to obdobje, ki za nobenega izmed profesionalnih športnikov ni enostavno. "Že sistemsko gledano te stvari niso dobro urejene. Športnikov med kariero nihče ne pripravlja na obdobje, ki sledi. Zdaj se morda vidijo zametki sprememb na teh področjih, za to se zdaj zavzema tudi Elpa (na čelu z Boštjanom Nachbarjem, op. p.), v ZDA so te stvari urejene dosti drugače. Iskreno je ta prehod iz mehurčka življenja športnika, kjer je zate poskrbljeno na vseh ravneh, v nek povsem novi svet velika sprememba. Sam sem želel ostati v športu, košarki, nisem pa se videl kot trener ali kaj podobnega. Potem so na plano prišle te ideje, ki sem jih gojil že med kariero," pravi.

"Seveda je lažje, če se na to pripraviš že prej, kot pa če igraš košarko do 35., 40. leta in potem začneš z ničle. Zgodb, v katerih so športniki zapravili vse svoje imetje, je ogromno, ker nimaš nobenega znanja in pravih ljudi okoli sebe. Delovnih izkušenj nimaš, izobrazbo so mnogi dali na stran, če ti je nekaj uspelo privarčevati med kariero, je to super, a večina živi iz leta v leto, iz sezone v sezono. Potem res ni enostavno," je prepričan nekdanji košarkar, ki še danes živi in diha košarkarsko igro.

"Še danes sem res vpet v košarko, mogoče včasih še preveč, a ljubezen do tega športa je res neizmerna. V Sloveniji je danes raven na žalost veliko nižja, kot je bila, premajhen poudarek se daje domačim prvenstvom. Je pa videti, da je večina klubov prepuščenih samim sebi in da v klubih ni vizije, kar je nekako pričakovano, ker ni denarja in zadostnih sponzorskih sredstev. Bi se pa moralo na vse skupaj začeti drugače gledati tudi s tržnega vidika, da ni košarkarska tekma več samo tekma, ampak je dogodek in druženje. Vsem nam je skupni cilj, da so klubi zdravi, ambiciozni, z jasno vizijo in s poudarkom na razvoju mladih talentov. Je pa res, da je košarka danes postala del življenja, na žalost pa za večino ni več način življenja," je še sklenil Venta.

Več iz rubrike Druga kariera:

Sportal Luka Gračnar se je za novo pot in nove cilje odločil po presenetljivem klicu

Sportal Ga poznate? Človek iz ozadja, a še kako pomemben.

Sportal V življenju je preizkusil marsikaj, da je prišel na zdajšnjo pot

Sportal V dnevu ne najde niti ure zase, ampak je srečna