Druga kariera
Tim Gajser
Nedelja, 6. 8. 2023, 15.00
8 mesecev, 3 tedne
Druga kariera (321.): Roman Jelen
Pred Gajserjem oral ledino, danes mu tudi zaradi Tima cveti trenerski posel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,06
Roman Jelen je pred 20 leti dirkal v svetovnem prvenstvu, danes trenira mlade motokrosiste.
Na treningu z mladim Markom Müllerjem smo v Krškem spremljali nekdanjega vrhunskega motokrosista Romana Jelena. Pred 20 leti je tekmoval v svetovnem prvenstvu in bil ekipni kolega takrat najstnika Antonia Cairolija. Ko je zaradi poškodb prej, kot bi si želel, sklenil tekmovalno kariero, je bilo takoj jasno, da bo tudi druga kariera povezana z motokrosom. Ima svojo motokros šolo, mladim pomaga na slovenskih progah, večji del časa pa dela na progi Max Land pri Milanu.
Roman Jelen
Petnajst let preden je Tim Gajser prvič osvojil naslov svetovnega prvaka v MXGP in postal član Hondine tovarniške ekipe, sta na najvišji ravni motokrosa slovensko ledino orala Sašo Kragelj in Roman Jelen. Zadnji je danes najbolj ponosen, da je bil eden prvih Slovencev, ki si je izboril mesto v močni tuji ekipi. "Začel sem z ekipo Cinti KTM iz Vicenze. Imeli so tovornjak, enake motorje za vse. Vse smo imeli, tudi tovarniško podporo. Takrat se je KTM šele prebijal naprej. Tam sem bil dve leti. A je bilo nekaj težav. Želel sem veliko trenirati, a enkrat se je šlo na trening, drugič se ni šlo. Ko je bil sneg, se ni šlo na trening. Ko je bilo lepo vreme, se ni šlo na trening, če ni bil dan za trening." In tako je leta 2002 prestopil v ekipo Martin Honda, kjer so stvar jemali resneje. "Treniralo se je čim večkrat na teden. Ni se varčevalo. Delalo se je za to, da se dirkač razvije, da lahko da 110 odstotkov na dirki."
Njegov mehanik je danes glavni šef Gajserjeve ekipe
Najuspešnejši leti v svetovnem prvenstvu za Jelena sta bili 2002 in 2003.
In tako sta bili sezoni 2002 in 2003 njegovi najuspešnejši v svetovnem prvenstvu. Leta 2002 je dirkal v 500-kubičnem razredu (predhodnik MX1 oziroma današnjega MXGP), leta 2003 pa v 650-kubičnem razredu (predhodnik pozneje ukinjenega MX3). Prvenstvi, ko sta bila prvaka legendarna Stefan Everts in Joël Smets, je sklenil na sedmem oziroma šestem mestu. Na dirki v Montevarchiju je bil leta 2003 tretji. "Z ekipo Honda Martin Racing so bila moja najboljša leta. Imeli smo ekipo, kot je treba, podobno kot jo ima danes Gajser. Pozneje se je to samo še razvilo. Kar smo imeli, je pozneje prevzel Giacomo Gariboldi. Zraven je prišla še Honda s tovarniško ekipo. Moj nekdanji mehanik Marcus Freitas je danes glavni šef ekipe Honda HRC. Lepo je videti, kako daleč so nekateri prišli. Res so si zaslužili."
Ekipni kolega s 15-letnim Cairolijem: Imel je to nagajivost
Tony Cairoli je kariero začel v ekipi, kjer je najlepša leta preživel Jelen.
Pri Martin Hondi je bil njegov ekipni kolega takrat 15-letni italijanski up Antonio Cairoli. Pozneje je devetkrat postal svetovni prvak. "Tony je bil zelo perspektiven. Ne pa toliko, da bi rekel, da bo devetkrat svetovni prvak. Imel pa je to nagajivost. To so bili časi, ko ni treniral. Mlad je bil, nihče ga ni vodil. Včasih sva sama hodila na trening." Pravi profesionalec je postal šele pozneje pri Claudiu De Carliju. Na vrhuncu kariere pa je bil v Jelenovem času Everts, desetkratni svetovni prvak in zmagovalec 101 dirke. Letos je njegov rekord po številu zmag presegel Jeffrey Herlings. "Stefan je bil garač. Nadarjen je bil, a je bil predvsem garač. Bil je zelo tehničen dirkač, veliko je vozil stoje. On takrat ni nižal skokov. Hitrost je pridobival v zavojih. Vozil je zelo tekoče. Govorimo predvsem o progah, ki so bile zelo uničene, in takih smo imeli mi več, kot jih je danes. Od 16. leta, ko je prvič zmagal, je samo še rasel naprej. Stefana je bilo vedno lepo gledati, ker je bil zelo tekoč. Imel je dve ogromni nogi. Veliko je delal z nogami."
"Dolgo delaš, da prideš na vrh. Potoneš pa z danes na jutri."
Poškodbe so bile ključni razlog, da je dirkati nehal pri 28 letih.
Po sezoni 2003 je danes 45-letnega Jelena iz Martinove ekipe izrinil dvakratni svetovni prvak v 250-kubičnem razredu Mickaël Pichon. S Husqvarninim motorjem nato ni imel pravega materiala, začele so se vrstiti še poškodbe, manj je bilo tudi pokroviteljskega denarja. "Rezultatov ni bilo. Dolgo delaš, da prideš na vrh. Potoneš pa lahko z danes na jutri. Vemo pa, da dober si samo, kot je dobra tvoja zadnja dirka." Tako se je preizkusil še v superkrosu v Franciji, Španiji in Italiji. "Vsi se ga malo bojijo. Če ga ne treniraš zares, hitro narediš napako, ki lahko povzroči poškodbo. Zelo moraš biti natančen, ne dopušča napak. Bolj kot ne so skoki."
"Imeli so ideje, da bom mogoče imel zabetonirano zapestje"
Roman Jelen
Odločilni trenutek za konec tekmovalne kariere leta 2006, ko je imel 28 let, pa je bila poškodba zapestja. "Na eni od dirk superkrosa je nekdo skočil name. Udarec sem dobil na zapestje, ki sem ga zlomil že leta 2000. In takrat se mi je vse ustavilo. Obenem sem imel na poti prvega sina. Leto in pol sem moral takoj dati na stran, saj sem iskal dobre zdravnike. Imeli so ideje, da bom mogoče imel zapestje zabetonirano. In potem nisem vedel, ali imeti moč in zabetonirano zapestje." A je našel zdravnika, ki je rešil njegovo zapestje. Ko je pozneje tri leta živel v Braziliji, se je tam vrnil na motor in postal brazilski prvak v MX3.
Jago Geerts
In danes na telesu posledic tako zahtevnega športa, kot je motokros, ne čuti. "Treba je delati na tehniki, da je napak, padcev čim manj. Ne moremo pa se jim izogniti. Treba je biti tudi fizično zelo dobro pripravljen." A poškodbe so na žalost del motokrosa. "Vsak padec je loterija. Lahko je velik padec, pa mu ni nič. Vsi gledajo ... Vsi mislijo, da je umrl. Se pobere in gre naprej." Letošnje svetovno prvenstvo je še kako dober primer: Gajser, Herlings, na zadnji dirki Ruben Fernandez in Jago Geerts. "Da, na primer zdaj Ruben. Baje mu ni nič. Udarci, modrice zagotovo so. En teden se bo še počasi premikal, a mislim, da ga bomo na naslednji dirki že videli. Včasih pa je majhen padec, zdrsneš, pa poči ena majhna koščica in si končal. Geerts je imel zdaj grd padec čez drugega voznika, ampak ni padel tako močno. Po vsakem takem padcu bi se dirkač moral pobrati in iti na prej. V tem primeru mu je mogoče opornica za vrat pritisnila na ključnico. Da, z njo lahko rešimo hrbet, gre pa ključnica. Sem že imel primere, ko so fantje z opornicami lomili ključnice."
"Takoj sem vedel, da bom ostal v teh vodah"
Romana Jelena smo spremljali na treningu s 16-letnim Markom Müllerjem.
Tako kot sta njega trenirala Jani Sitar in eno sezono tudi petkratni svetovni prvak Georges Jobè, je po končani tekmovalni karieri znanje želel širiti sam in se takoj podal na trenersko pot. "Takoj sem vedel, da bom ostal v teh vodah." Danes ima tako motokros šolo. Vodi tako individualne treninge kot skupinske. Največ dela v motokros parku Max Land pri Milanu. "Lastnika prihajata iz kartinga, z asfalta, jaz jima pomagam s poznanstvi, nasveti pri motokrosu. Imamo več motokros prog. Skupaj rastemo. Imata željo, da bi v prihodnosti imela tudi kakšno večjo italijansko ali evropsko dirko. Poleg Italijanov pride tudi veliko Švicarjev, Francozov, Nemcev, Avstrijcev, Dancev ... Italija je postala neka taka Amerika. Včasih nam je bil največji cilj, da bi šli pozimi trenirat v Ameriko. Danes pa je okolica Milana prva postaja, kjer najdeš veliko prog. Najdeš mivko, klance, trdo progo, najdeš vse. Veliko Evrope se ustavlja pri nas. Se pravi Dorno, Ottobiano in pri nas v Max Landu. Imamo nekaj več kot preostali."
Mark Müller
Zadnji dve leti pa vse več tudi z mladimi slovenskimi talenti na progah po Sloveniji (Semič, Trbovlje, Krško ...) in na hrvaškem Ribniku, kjer bo imel naslednjo "vikend delavnico" drugega in tretjega septembra. Ta teden smo ga spremljali na treningu s 16-letnim Markom Müllerjem. Jelenovi treningi so v prvi vrsti usmerjeni v tehniko vožnje. "Zavoj ni samo zavoj. Je ogromno podrobnosti v enem samem zavoju." Večkrat sta ponavljala vožnjo skozi en sam zavoj. "Do zdaj še ni pokazal, česa je sposoben. Upam, da bo naslednje leto boljši. Imamo načrt, da bi prestopili s 125 na 250. Mogoče bi se udeležili tudi kakšnih večjih dirk. Nima še izkušenj z italijanskih, evropskih dirk. Za nas, Slovence se je dobro poleg državnega prvenstva dotakniti italijanskega prvenstva. Vemo, da so najboljši v Italiji tudi na evropskem, svetovnem med najboljšimi. In tako imaš neko primerjavo, da vidiš, kje si."
Roman Jelen in Mark Müller na treningu v Krškem:
"Za starše je to velik zalogaj"
Med prvimi je treniral Tonija Mulca, ki je letos prvič nastopil na Dakarju, pa brata Tadič, Luko Milca, Aljošo Molnarja ... Danes se za njegove usluge zanima vse več mladih. Med drugimi zdaj trenira osnovnošolca Miho Vrha in Svita Vižintina, ki je nedavno v Loketu nastopal na finalu mladinskega evropskega prvenstva s 65-kubičnimi motorji. "Oba imata še veliko možnosti za napredek. Sta vsekakor zanimiva. Za zdaj še ni velikih rezultatov, to mi sami najbolj vemo. Tudi jaz bi moral biti več prisoten. To bomo skušali naslednje leto spremeniti. Jaz sem namreč več v Italiji. Pozimi se večkrat udeležijo treningov pri meni v Italiji. Da bi pa ves čas hodili tja, pa to povleče za sabo preveč stroškov. Mogoče bom malo več v Sloveniji. Skušali bomo narediti skupino voznikov, da bomo bolj konstantno delali."
"Vsak tekmovalec ima svojo pot. Treba je garati, verjeti v to, kar delaš, in ne obupati. Težava so le stroški, ki so veliki. Za starše je to velik zalogaj. Dobro je, da čim prej pripelješ tekmovalca, da pride v neko ekipo. A po drugi strani je pa veliko ekip, pri katerih mogoče vržeš denar čez ograjo. Teh ljudi starši ne poznajo, vodje ekip znajo govoriti, znajo vse zaviti v celofan. Tovornjak, dve preprogi in dva polepljena motorja jih privabijo, a je lahko vse drugo kot to. Sam imam raje en kombi ali pa prikolico ter da sta motorja narejena, kot je treba. In da imaš nekoga, ki te spremlja, trenira in usmerja v pravo smer. Ta razcep je lahko prava ali napačna smer. In kako naj to ve nekdo, ki nima izkušenj v svetu motokrosa?" A lahke poti v motokrosu ni, večkrat reče Jelen. Gara se med tednom in uživa konec tedna na dirki.
Trening z Romanom Jelenom v objektivu (foto: Vid Ponikvar/Sportida):
Rad bi, da nekega dne njegov varovanec pride v MXGP, a ...
Roman Jelen
"Da, vsekakor," Jelen odgovori na vprašanje, ali si želi nekega dne kakšnega od svojih varovancev pripeljati na raven nastopanja v svetovnem prvenstvu MX2 in MXGP. "A če jih res želim pripeljati tako visoko, bi moral delati z njimi 24/7. Da bi bil ves čas z njimi. Tukaj se pa spet ustavi pri denarju. Potem je treba biti veliko v tujini, na različnih progah. Če bi želeli biti z mano 20 dni v mesecu, je finančno za njih pretežko." V tem primeru bi torej moral imeti svojo ekipo in dobre pokrovitelje. "Za naslednje leto moramo najti vsaj sistem, da bom jaz bolj konstantno v Sloveniji in oni mogoče malo več v Italiji. Da bodo treningi bolj redni, da nista dva meseca premora med skupnimi treningi. Da bi delali bolj na dolgi rok. Na primer z Markom sem imel od začetka lanskega leta pa do danes skupaj manj kot 60 treningov. To je veliko premalo. Sploh pa za evropsko ali svetovno prvenstvo MX2."
"Zdaj imamo polne štartne rampe. Zakaj? Zaradi Tima."
Tim Gajser je poskrbel za razmah motokrosa v Sloveniji.
Z uspehi Tima Gajserja se je zanimanje za motokros namreč razmahnilo. Pred desetimi leti je bila na štartu dirk s 65- in 85-kubičnimi motorji le peščica otrok. "Kar sta Bogo in Tim naredila za slovenski motokros, je res pozitivno. Zdaj imamo polne štartne rampe. Zakaj? Zaradi Tima. Motokros je spet zaživel, predvsem pa je pridobil veljavo. Ta prvi podmladek je zdaj že na 125-kubičnih motorjih. Se pa nato začne skupina ožati. Na začetku so vsi zagnani, otroci in starši. Ko pa greš v višje razrede, pa stroški rastejo. Nekateri se ustavijo pri denarju, drugi pri poškodbi, pri tretjih ni več zanimanja."
Očetje so pri mladih motokrosistih vedno zraven, pogosto so preveč ambiciozni. "Da, starši so lahko težava. V mojem primeru pa imam s tem srečo. Kdor pride k meni, pride z nekim spoštovanjem. In če prideš z njim, potem najverjetneje ne boš pametoval. So pa neki starši – brez imen –, ki imajo več želje kot otroci, so lačni zmage. A priti moramo do tega, da do te želje pride otrok. Če ima željo le starš, se to prej ali slej konča."
"Talent, tehnika, linije. S tem prideš dlje, kot če si ...
Ključne so prave linije in tem na Romanovih treningih posvečajo posebno pozornost.
Jeffrey Herlings je letos prišel do rekordne 103. zmage v svetovnem prvenstvu.
"Talent, tehnika, linije. S tem prideš dlje, kot če si samo agresiven, če preveč moči usmeriš v agresivno vožnjo," je še en dober nasvet mladim motokrosistom. Lep primer tega sta Gajser in Herlings. Oba imata pet naslovov svetovnega prvaka, a Nizozemec bi jih imel ob svojih 103 zmagah lahko več (Gajser 43), če ne bi bil tolikokrat poškodovan. Treba je dirkati tudi z glavo. "Tim je z leti postal malo bolj baletka na motorju. Vozi bolj prefinjeno. Prva leta je še bolj na moč. Pri Herlingsu pa je težava, ker želi iti vedno prek sebe. Včasih mu ni bilo dovolj zmagati za dve, tri sekunde. Želel je zmagati s 40 sekundami prednosti. Bil je navajen, da je zmagal tudi za cel krog. In to mu je ostalo. Vemo pa, da je eden najhitrejših dirkačev vseh časov."
Kdo lahko ujame Evertsa? Gajser ali Herlings?
Jelen stavi na Tima.
In zato Romana vprašamo: kdo ima več možnosti, da postane 10-kratni prvak kot Everts? "Definitivno Tim. Vidimo, da se Herlingsu še kar dogajajo težave, napake. Ne vem pa, koliko časa bodo vztrajali ljudje okrog njega. Verjamem sicer, da je pripravljen na nizko pogodbo in dobre bonuse. Da bo vozil za malo denarja, a jim bo vse pobral, ko bo zmagoval. Mogoče je zato KTM še v redu. Ne vem, ali ima še, a vem, da je imel včasih takšno pogodbo."
Jelen pogovor za Sportalovo rubriko Druga kariera tako sklene: "To, kar se je letos zgodilo Timu, se pač zgodi na vsakih nekaj let. Skoraj nemogoče je, da deset let ne bi imel take smole. Vsekakor pa lahko rečemo, da bo imel več teh težav Herlings. Jaz v Tima verjamem. Dokler bo vozil z veseljem in treniral na 110 odstotkih, ima še vse možnosti, da pride do tja. Je pa desetka ena velika številka. Leta tudi minevajo. A danes dirkajo do 30, 35 leta. Če si le fit in če imajo voljo do zmage." Cairoliju ni uspelo, deseti naslov je neuspešno lovil štiri sezone, do svojega 35. leta.
