Petek, 21. 10. 2022, 18.00
3 mesece, 3 tedne
Oče Simon Sešlar o sinu Svitu Sešlarju in 1. SNL
Daleč najboljša stvar, ki se je zgodila slovenskemu nogometu
Nogometaši Olimpije pod vodstvom španskega "čudodelca" Alberta Riere kraljujejo v slovenskem prvenstvu. Pomemben delež pri zeleno-beli pravljici predstavljajo mladi domači igralci, kar ni všeč le navijačem zmajev, ampak godi celotni slovenski nogometni javnosti. Eden izmed najbolj vročih upov je 20-letni Svit Sešlar, ki pogumno stopa po poti, ki jo je nekoč prehodil njegov oče Simon Sešlar. Z legendarnim slovenskim nogometašem, danes pa trenerjem podmladka NK Celje, smo kramljali o njegovem sinu, odnosih v družini, tekmovalnosti Celja in Olimpije, pa tudi o tem, ali je že napočil primeren trenutek, da bi mladega aduta Olimpije vpoklical slovenski selektor Matjaž Kek.
Legendarni Marcos Tavares je to doživel v torek in žarel od ponosa. Dočakal je krstni zadetek sina v članski konkurenci. Simon Sešlar, še eden izmed nekdanjih asov mariborskega kluba, ki je z vijolicami ob prelomu tisočletja okusil tudi igranje v ligi prvakov, dobro pozna ta očetovski občutek ponosa.
Spremlja ga že dolgo, občutil ga je že večkrat, saj njegov 20-letni sin Svit Sešlar, ki podobno kot on najbolj obožuje igranje v zvezni vrsti, spada med najbolj vroče mlade slovenske nogometaše. V tej sezoni je dosegel že štiri zadetke, prav vse proti zelo močnim tekmecem, in dokazal, da je pred njim svetla prihodnost. Zadovoljstvo v očeh privržencev Olimpije je ogromno, saj ima pogodbo z zmaji sklenjeno do leta 2026.
Pri Olimpiji uživa in napreduje
Svit Sešlar je deležen velike podpore najbližjih. Tako mu je konec julija za domačo zmago nad Bravom (1:0) v Stožicah čestitala njegova srčna izbranka. Ko je pred tremi leti kot golobradi mladenič končal svojo pot pri ptujski Dravi in sprejel ponudbo iz Ljubljane, je naznanil konec obdobja dokazovanja pri štajerskih klubih. Začutil je, da si ne sme privoščiti napačne poteze, saj je sledil nehvaležen prehod iz mladinske v člansko konkurenco. Kmalu se je navdušil nad projektom Olimpije, pri zmajih pa mu namenjajo vse bolj pomembno vlogo. Pod vodstvom španskega stratega Alberta Riere ne dosega le izvrstnih rezultatov, ampak vse več zadetkov, ki jih rad podkrepi z atraktivnimi potezami, v katerih ni težko prepoznati razkošnega talenta in tehničnega znanja.
Za zdaj napreduje in uživa. Ravno to pa je tisto, kar bi si njegov oče, odličen poznavalec slovenskega nogometa, trenutno pa trener mladinske selekcije Celja, najbolj želel, ko je govora o njegovem razvoju in priložnosti, da vse napovedi o svetli prihodnosti, ki ga spremljajo v zadnjih letih, podkrepi z uspešnimi predstavami na zelenici. Tam, kjer najraje govori.
Najpomembneje je, da ne poleti v nebo
Simon Sešlar je 48-letni Celjan, ki je v karieri pustil največji pečat v dresih Celja in Maribora, nogometni kruh pa si je služil tudi v Nemčiji, Belgiji, Izraelu, Avstriji in na Cipru. Je 19-kratni članski reprezentant. Za izbrano vrsto je debitiral 18. marca 1997, ko je Slovenija na prijateljski tekmi v Linzu presenetila Avstrijo in zmagala z 2:0. Simon je oče treh otrok. Ima hčerki Hano in Lino ter sina Svita, ki se je odločil, da bo šel po njegovih stopinjah. Jabolko očitno ne pade daleč od drevesa, z nogometnim znanjem ne izstopa le med sovrstniki, ampak v celotni prvi ligi. Predstavlja pomembno orožje Olimpije, na katerega morajo biti tekmeci zelo pozorni. Zato ne čudi, da nekdanji slovenski reprezentant, Simon Sešlar je v svoji karieri državni dres oblekel 19-krat, čuti neizmeren očetovski ponos.
"Prav gotovo. Svit dobro ve, kaj čutim. Čeprav nerad izkazujem čustva, Svit ve, kako smo domači ponosni nanj in veseli. Tudi takrat, ko igra slabše. Zdaj, ko se mu dogajajo prelepe stvari in krasni dnevi, je najpomembneje, da ostane takšen, kot je bil prej, in ne poleti v nebo. Hkrati pa je pomembno, da se ne zadovolji s tem, ampak teži k napredku," nam je povedal ponosni 48-letni Štajerec, ki se je v karieri dokazoval v številnih državah, največji pečat pa pustil pri celjskem in mariborskem klubu.
Je bolj zadržane sorte, v javnosti ne boste pogosto zasledili, da bi evforično razpredal o sinu in njegovih dometih. Ta občutek zna zadržati v sebi, navzven pa izžareva skromnost. "Moja žena Nina, Svitova mama, je dosti bolj čustvena. Ona zna to bolje pokazati. Sicer pa je pri vsem najpomembneje, da ostane zdrav. Takšen, kot je, da še naprej neguje družinske vezi z ljudmi, ki ga podpiramo. Ima našo iskreno podporo. Če jo imaš kot športnik, ti je dosti lažje," govori iz lastnih izkušenj.
Dobro ve, kaj je dobro, kaj pa prepotentno
V tej sezoni je prispeval že štiri zadetke in eno asistenco. Tako se je veselil zadnje zmage nad Mariborom, s katero je Olimpija prednost pred branilci naslova povišala na 16 točk! Prepričan je, da uspeh, ki ga doživlja z Olimpijo, in evforija, ki se pojavlja ob visoki prednosti ljubljanskega kluba na čelu razpredelnice, ne bosta pokvarila Svita.
"Okrog sebe ima ljudi, ki ga imamo radi in mu želimo dobro. Veliko se pogovarjamo o tem. Igralci dobro vedo, kaj je dobro, kaj pa prepotentno. Kaj hitro lahko poletiš, če se stvari ne lotiš pravilno. V športu nenazadnje sploh ni starih zaslug, ampak velja le dokazovanje iz dneva v dan. Iz tedna v teden. Ostajajo lepi spomini, a športniki še toliko bolj vemo, kako so dve, tri, štiri tekme hitro pozabljene. Brez dokazovanja vsak dan ni nič," je zadovoljen, da se sin zaveda krutosti vrhunskega športa, kjer je zelo težko živeti od starih uspehov, ampak se je treba vedno znova dokazovati in si prislužiti svoj košček medijske pogače.
Občudoval je Messija, zato ga je zbadal z Ronaldom
Svit Sešlar je na nogometni poti najbolj občudoval Lionela Messija, oče Simon pa ga je namerno zbadal s tem, da je kot svojega najljubšega igralca proglašal velikega Messijevega tekmeca Cristiana Ronalda. Svit je v mladosti očeta doživljal kot vzornika, od njega črpal dragoceno znanje, ko se je spoznaval z osnovami nogometa, nato pa je, ko je postal malce starejši, začel vpijati poteze Lionela Messija. "Zanj je Messi bog. Vedno se je navduševal nad njim, zato sem ga večkrat namerno dražil z Ronaldom, češ da je moj največji junak Cristiano. Pa sva bila tekmeca," je v smehu razkril oče Simon, kako je skrbel za veliko tekmovalnost s sinom.
Tako je še zdaj. Oče je pri Celju, sin pri Olimpiji. Sta neposredna tekmeca za naslov prvaka, Celjani so na lestvici najbližji zasledovalci zmajev, za katerimi podobno kot Koprčani zaostajajo osem točk. Celjani pa imajo nekaj, s čimer se kanarčki ne morejo pohvaliti: v tej sezoni so že premagali zmaje. In to kot prvi, po nepozabnem preobratu na stadionu Z'dežele s 4:3.
Daleč najboljša stvar, ki se je zgodila slovenskemu nogometu
Generalni direktor NK Celje Valerij Kolotilo ne skriva, da ima s celjskim klubom visoke cilje. V zadnjih dveh sezonah rezultatsko ni bil uspešen, v tej sezoni pa gre Celjanom bistveno bolje, saj na lestvici gledajo v hrbet le Olimpiji. Bi oče v tem trenutku podpisal scenarij, da bi Olimpija končala sezono prva, njegov delodajalec iz Celja pa kot drugi? "Ne. To me ne bi zadovoljilo. Svitu seveda želim, da doseže svoje cilje, a Celjanom želim le naslov. To pa zato, ker se pri nas dogaja prava zgodba. Zgodila se je daleč najboljša stvar za naš nogomet v zadnjem obdobju. Prišli so ljudje s kapitalom, ki vlagajo in želijo klubu dobro. Pa tudi slovenskemu nogometu. To so dokazali s tem, da vlagajo v slovenske fante, da se napreduje na področju infrastrukture in mladinskega pogona. To je pomembna zadeva za slovenski nogomet. Niso prišli z namenom, da bo kdo le kaj zaslužil, ampak od prvega trenutka ogromno vlagajo v akademijo, mladinski pogon. Marsikdo se ne zaveda, kako veliko je s tem pridobil slovenski nogomet. Njihova trma je fascinantna. Marsikdo bi v teh dveh letih po tem, kar se je dogajalo Celju, obupal, oni pa še verjamejo v to zgodbo. Vesel sem, da se obrača na bolje," je zadovoljen, da trud in sredstva, vložena v igralske okrepitve, pri celjskem klubu končno kažejo zmagovalne obrise.
Prišel v pisarno in jih šokiral s komentarjem
Simon Sešlar se je po koncu kariere posvetil trenerskemu delu. V nižjih ligah je vodil številne klube, v 1. SNL pa je debitiral kot strateg Celjanov, ki jih je vodil v drugi polovici jesenskega dela v prejšnji sezoni. Takrat se je pomeril tudi s sinom Svitom Sešlarjem. V prejšnji sezoni se je za kratko obdobje preizkusil kot trener članske zasedbe, nasledil Agrona Šaljo in po dobrem začetku padel v niz povprečnih rezultatov. Vseeno ni zapustil celjskega nogometa. Zdaj že dva meseca vodi mlade upe Celjanov in uživa v delu z ambicioznimi fanti. "Kažejo željo po napredku, imajo kakovost, z njimi je lepo delati. Najboljši izmed njih so vedno v procesu članske ekipe," je vesel, da nekaj najboljših mladincev redno dobiva priložnosti pri članih, ki jih vodi Roman Pilipčuk.
Lani sta se sin in oče v uradnem medsebojnem spopadu, ko sta se pomerila kot trener proti igralcu, razšla prijateljsko. Tekma med Celjem in Olimpijo se je 8. decembra 2021 končala z remijem (1:1). "Na tej tekmi nisem imel kaj veliko izgubiti. Pred to tekmo ni manjkalo zbadanj s Svitom, moja ideja je bila, da zmagamo s 3:2, Svit pa doseže oba zadetka za Olimpijo. Sam bi bil s tem zadovoljen, morda se nad tem ne bi pritoževal niti Svit," se je nasmejal Simon in dodal, da sin seveda o takšnem scenariju ni hotel niti slišati, saj je želel z Olimpijo osvojiti tri točke. Ni se mu posrečilo, v Ljubljano se je vrnil z eno.
Simon Sešlar spada med legendarne nogometaše 1. SNL. V elitnem slovenskem tekmovanju je odigral kar 405 tekem in prispeval 37 zadetkov. Največ lovorik je osvojil z Mariborčani, nepozaben pa je tudi trenutek, ko je kot kapetan Celjanov dvignil pokalno lovoriko. To je bila edina zmaga Celja v finalih, kjer so doživeli kar devet porazov!
"Po tekmi je prišel v našo trenersko pisarno in dal komentar, po katerem nismo vedeli, ali bi se smejali ali jokali. Počutil se je namreč zelo domačega, saj je poznal večino mojih sodelavcev, nekdanjih soigralcev. V šali nam je povedal marsikaj," se spominja provokativnih besed sina, razočaranega po dvoboju, ki se je v knežjem mestu končal z 1:1.
Zakaj je Olimpija tako dobra? Zaradi trenerja Riere.
Španec Albert Riera je kot trener Olimpije na 13 tekmah v 1. SNL osvojil kar 33 točk. Nikoli še ni remiziral, edina poraza pa je doživel na gostovanjih. V Celju in Spodnji Šiški. V tej sezoni je šlo Svitu v mestu, kjer je zaposlen njegov oče, še slabše. Olimpija je gostovala v Celju, v 9. krogu povedla že z 2:0, a nato doživela poraz. Po osmih zaporednih zmagah, s katerimi je vstopila v sezono. Celjani so zmagali s 4:3, Simon, kot trener mladincev eden izmed pomembnih sodelavcev prvega stratega Celja Romana Pilipčuka, je sijal od zadovoljstva, saj je Olimpija le dokazala, da je v 1. SNL vendarle iz mesa in krvi.
Zakaj pa je Olimpija tako boljša od drugih in si je po dobri tretjini sezone že zagotovila lepo prednost pred zasledovalci? "To, kar kaže Olimpija, je nekaj tako dobrega in kakovostnega, da si pred tem ne moremo zatiskati oči. Treba je priznati, da Olimpija dela dobro. Glavni razlog je trener Riera, ki je znal kaotično zadevo, ki se je kazala pri Olimpiji poleti, obrniti v pozitivno smer. Igralci so se osredotočili na igrišče in sprovocirali, da gredo preostale stvari v klubu dejansko na boljše. Delujejo dosti bolj organizirano kot na začetku. Igralci so sprovocirali to zgodbo, da so se bili primorani vključiti tudi drugi akterji. Če se ne bi, bi bila ta zgodba na igrišču kratkoročna, tako pa so si igralci in trener zagotovili neki mir. Zdaj lahko delajo v miru. To pa je vse, kar potrebujejo," je navdušen nad opravljenim delom Alberta Riere, svojega stanovskega kolega, ki bi rad zelenega ferrarija, takšna je njegova prispodoba za veličino in sposobnosti Olimpije v slovenskem klubskem okolju, popeljal do naslova prvaka.
Maribor zanj ni pokazal zanimanja
Ko se je Olimpija v novi klubski preobleki pred dobrim desetletjem vrnila med slovensko elito, je bil nekaj časa njen športni direktor Simon Sešlar. Svit je kot najstnik nabiral izkušnje pri Dravinji, Aluminiju, Celju in Dravi. Zanimivo je, da se je tako pogosto selil po Štajerski, za Maribor, največji nogometni magnet na tem delu Slovenije, pa ni nikoli zaigral.
"Ne, Maribor ni zanj pokazal nobenega zanimanja, niti nismo hoteli nikoli preskakovati zadev. Razvijali smo se v okolju, kjer smo pač živeli. O tem, kaj bi bilo bolje za Svita, smo začeli razmišljati po koncu osnovne šole. Potem se je začelo. Konkretne zadeve so se zgodile takrat, ko sem vodil Dravo in je prišel z menoj na Ptuj. Ko sem pozimi zapustil Ptuj, se je odločil, da bo odšel tudi on. Takrat je prejel tri, štiri konkretne ponudbe. Po pogovoru s klubi smo začutili, da ga spremljajo. Vsi klubi so imeli neko vizijo in mu predstavili, da lahko s postopnim delom naredi kariero, v katero se razvija zdaj. Takrat se je odločil za Olimpijo. Za zdaj mislim, da mu ni žal," ostaja prepričan, da je pri 17 letih sprejel pravilno odločitev, ko se je odločil za ljubljanski klub, pri katerem je v zadnjih letih vse prej kot dolgočasno.
Se je za Olimpijo odločil tudi zato, ker je bil njegov oče pred dobrim desetletjem športni direktor zmajev in je ohranil določene stike z ljubljanskim klubom? "Niti ne. Tudi preostali klubi, ki so se zanimali zanj in so znani po razvoju mladih igralcev, a jih raje ne bi razkrival, so bili takšni. Ko me je Svit vprašal, kaj bi naredil, sem mu rekel, da so vse ponudbe pozitivne, zanimive za njegov nogometni razvoj in da ne bo kaj dosti zgrešil. No, najbolj mu je bila všeč ta zadeva z Olimpijo, tako se je odločil. Tako je pač čutil," je Svit že takrat začutil, da bi lahko v zeleno-belem dresu začel pisati odmevnejšo zgodbo, v kateri bi postal znan širši množici.
Svit Sešlar, Matevž Vidovšek in Marcel Ratnik imajo zanimivo statistiko. Če so zaigrali za Olimpijo skupaj, so zeleno-beli vedno zmagali na prvoligaški tekmi. In to brez prejetega gola!
In to ne le v Sloveniji, ampak tudi tujini, kjer z zanimanjem pogledujejo proti Ljubljani, najbolj pa so jim padli v oči mladi slovenski nosilci igre, poleg Sešlarja še na primer "nepremagljivi" vratar Matevž Vidovšek (22 let) in branilec Marcel Ratnik (18 let).
Bilo bi noro, če bi mu govoril kaj čez Olimpijo
Sodelovanje z Olimpijo je sklenil do leta 2026, ljubljanski klub pa ga doživlja kot enega najpomembnejših projektov, od katerega bi lahko imela v prihodnosti velike koristi, saj bi si lahko ob njegovem odhodu, če si bo še naprej tako dvigoval ugled in tržno vrednost, napolnila klubsko blagajno. Se je odnos med očetom Simonom in sinom Svitom, odkar sta tekmeca in eden prisega na celjske, drugi pa na ljubljanske barve, kaj spremenil?
"Niti ne moremo reči, da sva neka tekmeca. Dobro, razen takrat, ko se pomeriva eden proti drugemu. Najina komunikacija se zaradi tega ni spremenila. Ostaja enaka kot vedno. Ne dajem mu nasvetov, ampak poteka čista komunikacija, v kateri mu pojasnim, kako sam vidim zadevo, kako pa jo še kdo drug. Skušam mu pomagati, da zna lažje izluščiti, kaj je dobro zanj. V kakšne zahteve njegovega trenerja pa se nikakor ne mešam. Dejansko niti ne vem, kaj zahteva od njega. Bilo bi noro, če bi mu jaz govoril kaj čez to," se nikakor noče vmešavati v sistem dela pri Olimpiji, niti o tem podrobneje ne sprašuje sina. Zadostno je spoznanje, da Svit, trenutno standardni mladi reprezentant, napreduje kot nogometaš in z Olimpijo iz tedna v teden pridobiva še večjo naklonjenost v očeh navijačev.
To, kar je dosegel, ni niti najmanj naključno
Za svoja leta je zelo zrel in samozavesten. V 1. SNL že spada med najboljše nogometaše, tiste z dodano vrednostjo. Je že napočil primeren čas za selitev v tujino, o čemer rada sanja večina slovenskih nogometašev, ko se podaja na pot profesionalizma? "Že od malega je točno vedel, kaj si želi. Upam, da ne bo zaspal in se bo trudil svoje predstave še izboljšati. Veliko stvari se pri njem obrača pozitivno. Vrača se mu tisto, kar je vlagal v sebe, v svojo kariero. Neko odrekanje. Ima srečo, da so se mu marsikatere stvari v karieri izšle. Marsikdo veliko vlaga in se marsičemu odreka, pa ni pravih rezultatov. Vse, kar ima Svit zdaj, si je zaslužil s svojo predanostjo, profesionalnostjo, zelo zrelim razmišljanjem in odrekanjem. To je to. Lahko je vesel, da se kažejo rezultati. Ni naključje, kar je dosegel, ker vem, kaj dela in kako razmišlja. V zadnjem obdobju je imel tri pomembne trenerje, o katerih ni treba izgubljati besed: Savo Milošević, Robert Prosinečki in Albert Riera. To je res dobra stvar. Ekipa se je našla," je vesel, da mu uspeva v članskem nogometu.
Občutek zadovoljstva je toliko večji, ker v nogometu zlasti na mlade nogometaše, sploh tiste z znanim priimkom, preži ogromno ovir. Če nisi psihično dovolj močan, da jih preskočiš, se hitro znajdeš v težavah. A Svit, ki na igrišču uživa in po tekmah žari od sreče, temu ni podlegel, ampak s pravo mero samozavesti vse skupaj obrnil v svojo korist.
Igralcev njegovega kova je vedno manj
Na dvobojih ga ni strah izvesti drzne, nepredvidljive poteze, v kateri se zrcali njegovo razkošno tehnično znanje. Njegove poteze predstavljajo nekaj več, dosega atraktivne zadetke, izstopa na zelenici. Tako, kot je na primer nazadnje storil s prefinjeno podajo z zunanjim delom stopala v slogu Luke Modrića, ravno po prekršku Svena Karića Šoštariča za rdeči karton nad Ruijem Pedrom, ko je poslal v ogenj Mustafo Nukića. To je bila mojstrska poteza, ki jo je javno v oddaji Pod prečko za SportKlub pohvalil tudi Zlatko Zahović, nekdanji Sešlarjev soigralec v izbrani vrsti.
"Takšne stvari prihajajo do izraza, ker jih Svit ponavlja. Igralcev njegovega kova je vedno manj. Nogomet jih vedno manj trpi, vse gre v drugo smer. Takšnih potez in igralcev je dosti manj kot pred 20 leti, ko sem še igral, pred tem pa odraščal v nekdanji Jugoslaviji. Tam pa vemo, kakšne igralce vse smo lahko gledali in občudovali. Takrat je bilo več teh potez. Ko naša generacija vidi takšne poteze na današnjih igriščih, je vesela, da so še prisotne. Ko pa so te zadeve še cenjene, pa vlada še večje zadovoljstvo, ker to ne ostane neopaženo. To lahko Svita navdaja s posebnim zadovoljstvom," upa, da bo nadaljeval v tej smeri in se ne bo pustil ujeti v kalup modernega nogometa, v katerem prevladujejo avtomatizmi, zgrajeni na hitrosti in fizičnih sposobnostih, bistveno manj pa na nepredvidljivih in virtuoznih potezah, s katerim lahko neposredno vplivaš na potek tekme.
Bi ga lahko po Ačimoviću vpoklical še Kek?
Matjaž Kek je na zadnji reprezentančni akciji iz 1. SNL vpoklical dva nogometaša. Timija Maxa Elšnika in Gregorja Sikoška. Oba sta dočakala priložnost na tekmah lige narodov. Koliko igralcev iz 1. SNL bo na seznamu za novembrski prijateljski tekmi? Sam je članski državni dres prvič oblekel pri 22 letih. Njegov sin Svit pri 20 letih že blesti v domačem prvenstvu. Je napočil trenutek, da bi lahko podobno kot njegov kapetan v klubu, Timi Max Elšnik, s katerim imenitno sodeluje pri Olimpiji, dočakal vpoklic v člansko izbrano vrsto? Ta bo prihodnji mesec odigrala prijateljski tekmi proti Romuniji in Črni gori.
"Vemo, da za vsakega obstajajo stopnice. Ljudje, ki so za to zadolženi na najvišji ravni, bodo že znali oceniti, kdaj je pravi trenutek. Dobro je, da se Svit ne ustavlja in napreduje, je pa še mnogo stvari, ki jih mora izboljšati in vpijati novo znanje. Kdaj bo pravi trenutek za člansko reprezentanco, bo pokazalo igrišče, pa tudi potrebe po zapolnitvi igralnih položajev. Zdaj je najpomembneje, da ostane zdrav ter da kaže tisto, kar zna. Ko pa kdo kakovostno ponavlja dobre stvari, to ne more ostati neopaženo. Če si maksimalen, so potem to stvari, ki pridejo same po sebi," je predstavil svoj vidik na temo, ali bi si mladi nogometaš Olimpije po Milenku Ačimoviću, selektorju mlade reprezentanco do 21 let, zaslužil še vpoklic Matjaža Keka, s katerim je pred davnimi leti sodeloval v Ljudskem vrtu.
Igralec, ki ne zataji na največjih tekmah
Svit je v prvi ligi odigral 48 tekem, med strelce pa se je vpisal na vsaki osmi. Dosegel je šest zadetkov, glede na to, kako pogosto se njegovo ime pojavlja na seznamu strelcev v tej sezoni, pa bi lahko povprečje kmalu skokovito izboljšal. Ima tudi posebno odliko, da se med strelce kot po pravilu vpiše na največjih tekmah. Tako je dvakrat zatresel mrežo Kopru, enkrat pa Mariboru in Muri. In to vselej na gostovanjih!
Mladi Štajerec, ki uživa v zeleno-belem dresu, se je v tej sezoni vpisal med strelce tudi na večnem derbiju v Ljudskem vrtu. "Obožuje pomembne tekme. Na takšnih tekmah redko zataji. Ko je pritisk večji, je še boljši. To so stvari, ki jih imaš v sebi ali pa jih nimaš, tega ne moreš trenirati. Upam si trditi, da v prihodnosti ne bo zatajil na največjih tekmah. Ljubi tekme, ki predstavljajo nekaj več," se je o tem, kar govori, prepričal že zgodaj, ko se je Svit dokazoval še v mlajših kategorijah. Takrat je bil ponavadi najboljši na derbijih.
Upa, da ga bo nekoč prekosil
Simon Sešlar je v sezoni 1999/2000 v dresu Maribora v ligi prvakov zaigral tudi proti zvezdniškemu Laziu. Na zadnjem derbiju v članski konkurenci ga je v soboto v Stožicah od novega zadetka v mreži Maribora delilo le nekaj centimetrov. Po strelu z glavo je zatresel prečko. Nova priložnost za zadetek ga čaka v nedeljo na gostovanju v Novi Gorici, kamor se odpravlja lepo število navijačev Olimpije. Nogometna evforija v Ljubljani je vse večja. Navijači so medse sprejeli tudi trenerja Alberta Riere, najbolj zaslužno osebo, da v zeleno-belem dresu tako redno dobiva priložnost tako veliko mladih slovenskih igralcev.
Glede primerjav, ali bi lahko Svit prekosil kariero očeta, je Simon povlekel vzporednico med različnimi obdobji, v katerih sta igrala nogomet.
"V mojem obdobju nas ni spremljal nihče. Ni bilo prenosov, nihče ni vedel, kaj se dogaja. Imel si desetminutni športni pregled, vrhunce kroga in to je to. Težko je ocenjevati obdobja. Svit je nakazal določene stvari. Če jih bo nadaljeval in razvijal, se mu obeta marsikaj. Upam, da bo naredil boljšo kariero od mene, najpomembneje pa je, da ostane zdrav. Ve, kaj mora delati. Samo da ne bi bilo težjih poškodb," drži pesti za sina, da bi nadaljeval v takšnem ritmu, imel srečo z zdravjem in nekega dne oblekel dres kluba iz ene najboljših lig na svetu. In s tem še presegel uspehe očeta.
1