Slovenska legenda, ki še pomni, kako je Maribor živel v senci Olimpije

Sportal Zgodovinski mejnik, ki se mu priklanja vsa Slovenija!

Maribor slovi kot strastno nogometno mesto. Foto: Vid Ponikvar Slovenski klubski nogomet je v treh desetletjih samostojne države postregel s pestrim dogajanjem. Razvoj je prinesel svoje. Nekateri so napredovali, spet drugi nazadovali, žal so bili vmes tudi takšni, ki so povsem propadli. Maribor je leta 1991 začel zgodbo v krepki senci ljubljanske Olimpije, a ji je dal že kmalu vedeti, da ji lahko meša štrene.

Premagal jo je že v prvem derbiju v Ljudskem vrtu, nato osvojil še pokal za Bežigradom. To so bili časi, ko je bil prvi vratar vijolic Mladen Dabanović, pozneje standardni čuvaj mreže slovenske reprezentance in eden izmed znamenitih članov Katančeve zlate generacije.

''Spomnim se, kako smo do zadnjega trenutka čakali, ali se nam bo pridružila še Olimpija. Ko se je priključila prvenstvu, je bilo v prvi ligi 21 klubov. Igralo se je praktično na vsaki vasi. Bilo je veliko klubov in nikjer nam ni bilo lahko. Spominjam se, kako se je prva liga igrala tudi v Medvodah, pa Rogaški Slatini,'' se je Dabanović, vedno prijazen sogovornik, na našo željo z mislimi preselil v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja.

V soboto za Maribor, v nedeljo za Dravinjo ali Rudar

V prvem finalu pokala sta se 26. junija 1992 v Ljubljani pomerila Olimpija in Maribor. Po izvajanju 11-metrovk, redni del se je končal z 0:0, so bili boljši gostje iz Štajerske (4:3). Foto: Vid Ponikvar Predstavil nam je takratno dogajanje v Mariboru, ki je postopno prerasel v najuspešnejši slovenski klub. Danes se lahko pohvali z največjim številom državnih naslovov (15), pokalov (devet) in odmevnih evropskih dosežkov, kjer je že trikrat igral tako v skupinskem delu lige prvakov kot tudi ligi Europa, vse skupaj pa proslavil z zvestimi navijači in mesto ob Dravi prelevil v najbolj nogometnega na Slovenskem.

Leta 1991 je bilo marsikaj drugače. ''Takrat je imel že neko tradicijo, organizacijsko je morda že bil na višji ravni od vseh klubov razen Olimpije, s tem, kar je danes, pa se niti pod razno ni mogel primerjati,'' je nekdanji vratar ponazoril razliko, ki je očitna kot dan in noč.

Ko so prišli ponj, se je počutil kot v sanjah

Ko je Maribor osvojil prvo lovoriko (pokal 1992), je imel Mladen Dabanović komaj 20 let. Foto: Zajem zaslona/NK Maribor Maribor je pred krstno sezono 1. SNL tekmoval v medrepubliški ligi, to je bil tretji klubski razred v Jugoslaviji. Dabanović je kot najstnik zbral štiri nastope.

''Bilo je zanimivo. Ob sobotah sem večinoma grel klop pri Mariboru, ob nedeljah pa zaradi dvojne registracije branil za Dravinjo ali pa velenjski Rudar. Takrat se je to še dalo,'' je pojasnil 48-letni Konjičan. Ko je Maribor vstopil v sezono 1991/92, je bil, čeprav je imel komaj 19 let, že njegov prvi vratar.

''V Maribor sem prišel iz Dravinje. Že takrat je bil to pojem. Ko so pome prišli ljudje iz Maribora, sem se počutil, kot da sanjam. Ko sem prišel v garderobo in videl vse igralce, se mi je že takrat zdel Maribor kot institucija,'' je bil počaščen, da ga je Maribor opazil v Slovenskih Konjicah, kjer je branil za Dravinjo.

Predlani si je nadel rokavice in branil na ekshibicijski tekmi v Biljah, kjer se je družil s svetovno znanimi imeni. Foto: Urban Urbanc/Sportida

''O tem, kako močna je bila takrat medrepubliška liga, pove dovolj podatek, da se je Maribor leto pred tem komaj rešil izpada, nato pa smo bili v slovenski ligi drugi,'' je še danes prepričan, kako so bile zelo dobrodošle izkušnje s klubi, ki so danes bolj ali manj hrvaški oziroma bosanski prvoligaši.

Olimpija na višji ravni od Maribora

Leta 1999 se je Dabanović po nepozabnem remiju v Kijevu (1:1) s Slovenijo uvrstil na prvo veliko tekmovanje. Za izbrano vrsto je branil na 25 tekmah. Foto: Reuters Čeprav je bila Olimpija veliki favorit, je Maribor pokazal zobe in že v prvi sezoni osvojil lovoriko. Postal je pokalni zmagovalec in za Bežigradom pokvaril vnaprej pripravljeno zabavo zmajev ob dvojni kroni. Štajerci so pokazali odločnost, s katero so pozneje zagospodarili slovenskemu nogometu.

''Takratni trener Marin Bloudek je selekcioniral mlade fante iz Maribora in okolice. Imeli smo le tri ali štiri tujce. Bili smo mladi, stari 18 ali 19 let. Na drugi strani pa je bila Olimpija z ekipo, pripravljeno za prvo jugoslovansko ligo. Gledali smo jo z velikimi očmi. Spominjam se Zorana Varvodića (nekdanji vratar splitskega Hajduka, ki je del kariere prebil tudi v Ljubljani), mojega takratnega, skoraj bi lahko rekel kar vzornika. To so bili za nas pravi mojstri,'' je zelo spoštoval večnega tekmeca iz Ljubljane.

''Njen proračun je bil daleč nad mariborskim. Tudi organizacijsko je bila na višji ravni. Čez leto, dve, je Olimpija hotela našega najboljšega strelca Igorja Pozniča, vzela pa nam je stebra obrambe Edina Hadžialagića. Videla se je njena moč. A smo ji pokazali, kaj zmoremo, že na prvem derbiju,'' se še danes rad spominja tekme v Ljudskem vrtu, odigrane 16. oktobra 1991, ko je Maribor premagal Olimpijo z 2:1.

Ni bil navajen igrati pred toliko gledalci

Mariborčani so drugo pokalno lovoriko osvojili v sezoni 1993/94. Foto: Zajem zaslona/NK Maribor Ljudski vrt je bil takrat drugačen. "Stara tribuna je bila osrednja tribuna, vse okrog pa je bilo betonsko. Obisk na derbiju z Olimpijo nas je šokiral. To je bil prvi derbi v slovenski ligi, zmagali smo pred šest tisoč gledalci. Enostavno nismo bili navajeni igrati pred tako velikim številom. Vsaj jaz. To je bila moja prva izkušnja z resnim nogometom,'' se spominja Dabanović, ki je v prvi ligi za Maribor branil na več kot 120 tekmah, nato pa se preselil v Velenje in Belgijo.

Razvoj Maribora, ki je proti koncu 20. stoletja postal vlečni konj slovenskega klubskega nogometa, ga je navdušil. Vijolice so se leta 1999 celo uvrstile v ligo prvakov. Dabanoviću ni bilo žal, da takrat ni bil del mariborske ekipe.

Pri Lokerenu si je legionarski nogometni kruh služil pet let, nato pa se leta 2004 vrnil v domovino in štiri sezone branil za ptujsko Dravo. Foto: Guliverimage/Getty Images

''Ne. To je sovpadalo z reprezentančnimi uspehi. Vsi smo prišli na svoje, bilo je pozitivno,'' se spominja veličastnega leta 1999, v katerem je dres velenjskega Rudarja zamenjal s tistim, ki je pripadal vratarju belgijskega prvoligaša Lokeren.

Sportal Pomirjeni Zlatko Zahović izlil dušo

Jezi ga, če se najde kak kritik današnjega Maribora

Leta 2007, ko je Zlatko Zahović postal športni direktor NK Maribor, se je začelo novo obdobje vijolic. Foto: Vid Ponikvar Štajerci držijo primat še v eni statistični rubriki. Le Maribor in Celje sta od leta 1991 do danes ohranila članstvo prvoligaša.

''Lep dosežek. Je pa res, da je imel Maribor kar velika nihanja v 30 letih. Približno poznam to pot, spremljal sem jo. Vem, kaj vse je prestal. Zato me jezi, če se najde kak kritik današnjega Maribora in kar pozabi, kje je bil ta klub pa niti ne 30, ampak 15 let nazaj. Takrat je bil na robu preživetja,'' se spominja obdobja, ko se je Maribor po senzacionalnem uspehu, preboju v elitno ligo prvakov, nepričakovano hitro znašel v finančnih težavah. Trpeli so rezultati, obdobje osvajanja lovorik se je prekinilo.

''Prva liga prvakov je bila velik šok. Malce se je prekalkuliralo, klub se je znašel v resnih težavah, a je nato prišel Zlatko,'' rad izpostavi leto 2007, ko je v Ljudski vrt vstopil njegov nekdanji reprezentančni soigralec Zlatko Zahović, postal športni direktor, zavihal rokave in poskrbel za ponovni dvig vijolic.

Veselje Zlatka Zahovića in Mladena Dabanovića v dresu slovenske izbrane vrste. Foto: Reuters

''Ne da bi hotel nekoga poveličevati, a celotno zgodovino Maribora je treba deliti na dva dela. Na obdobje pred in z Zlatkom. To so dejstva. Nikoli ne bom pozabil, da je takoj, ko je prišel v Maribor, začel govoriti o klubu kot instituciji. Deloval je kot prevelik optimist, ki rad sanjari. A je očitno vedel. Že kot igralec je bil karakter, takšen je bil tudi kot funkcionar. Optimist. Ne rečem, da ti vedno uspe in v vsakem okolju, saj potrebuješ tudi srečo in ljudi, ki te podpirajo. Maribor ni le Zlatko. Tu so tudi drugi ljudje, Uroš (Uroš Jurišič, sekretar), Bojan (Bojan Ban, direktor), predsednik in drugi. Vlekli so voz, še zdaj ga,'' je opisal zadnje desetletje mariborskega kluba, ki je prinesel številne uspehe.

Maribor si je kmalu po začetku 1. SNL ustvaril status najbolj nogometnega mesta v Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar

Pri Olimpiji nikoli ne veš, kaj bo prineslo jutri

Dabanović je izpostavil nepredvidljivost vodilne Olimpije v obdobju, ko je njen predsednik Milan Mandarić. Foto: Sportal Mariborčani ne bodo prvi odigrali tisoče tekme v 1. SNL. Ta čast bo pripadla Celjanom, ki bodo na delu z Rudarjem v petek. Pomerila se bosta sosedska tekmeca, s katerima je Dabanović že sodeloval. V Celju ni branil, je pa bil sprva trener mladih vratarjev, nato pomočnik dveh trenerjev in še trener vratarjev.

V zadnjih letih deluje kot strokovni vodja nogometne šole NK Aluminij, tako da bo z zanimanjem spremljal nadaljevanje sezone, v kateri se bodo na lov za Olimpijo podali številni njegovi znanci. Tako Celje (–5), Aluminij (–5) kot tudi Maribor (–7). ''Obeta se pester zaključek, malce specifičen na čas igranja,'' komaj čaka, da se nadaljuje. Pa čeprav pred praznimi tribunami.

Olimpija je v vodstvu. Favoritinja je tudi v očeh nekdanjega reprezentanta, a obenem opozarja: ''Pri Olimpiji se vedno nekaj dogaja. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo jutri. To je največja priložnost klubov, ki jo lovimo. Olimpija je sama sebi največji, ne bom rekel sovražnik, ampak nasprotnik. Če bi imela mir, bi lahko s tako ekipo, kot jo ima, zagotovo osvojila naslova, z vsemi nihanji in vprašanji, kaj oziroma kako bo naslednjo sezono, pa to ne vpliva dobro na igrišče,'' je izpostavil osrednjo slabost ljubljanskega kluba, ki ima 11 krogov pred koncem sezone lepo prednost pred zasledovalci.  

Žalosten, ko je pokukal na bežigrajski stadion

Okusil je, kako je igrati za Maribor, vrata Olimpije pa se mu niso nikoli odprla.

Bežigrajski stadion danes spominja na vse prej kot nogometni objekt. Foto: MaPa

''Ne, ni bilo nobene ponudbe. Ne bom rekel, da ni bilo želje, a nikoli se nisem znal predstavljati v dresu Olimpije. So pa bili derbiji in reprezentančne tekme za Bežigradom kultne. Vsaka posebej. Zato je še toliko bolj žalostno, ko vidiš, kako propada bežigrajski stadion. Zadnjič, ko sem se mudil v Ljubljani, sem pogledal skozi ograjo in videl, kako je vse zaraščeno. Zelo sem bil žalosten, ker sem se spomnil vsega lepega, kar sem doživel na tem objektu,'' mu je žal, kako je zob časa neusmiljen do nekdanje trdnjave slovenske reprezentance.

Sportal Rešitev propadajoče bežigrajske sramote

Aluminij zagotovo v Evropi

Tretjeuvrščeni Aluminij bo v nadaljevanje sezone vstopil v petek proti Muri, s katero se bo prihodnji teden udaril še v polfinalu pokala Slovenije. Foto: Miloš Vujinović/Sportida Med kandidati za osvojitev lovorike, ne gre pozabiti, da so Kidričani polfinalisti pokala Slovenije, je v tej sezoni tudi ''njegov'' Aluminij, zdajšnji delodajalec.

''Lahko smo sproščeni. Cilj, ki smo si ga začrtali, smo presegli v prvi polovici sezone. Cilj je bil peto mesto, tega zaradi velike razlike do preostalih ne moremo več izgubiti. V obeh tekmovanjih gremo sproščeno naprej. Vemo, kako je igrati finale pokala, to je zagotovo dobrodošla izkušnja (leta 2018 je Aluminij v finalu izgubil proti Olimpiji z 1:6). Bomo pa zagotovo v Evropi,'' je Dabanović, strokovni vodja nogometne šole NK Aluminij, ponosne na številne nadarjene igralce, prepričan, da bodo Kidričani končali sezono z velikim slavjem in prvič v klubski zgodovini zaigrali v Evropi.

Sportal Koper boljši od Gorice #video

Večna lestvica 1. SNL:

Sportal Športni direktor Olimpije spregovoril o usodi Safeta Hadžića #video

Sportal Kaj pa, če ima Zlatko Zahović prav?

Sportal Zlatko Zahović o sporu v Južni Koreji: Rudi Zavrl se je odločil, da bo konflikt

Sportal Kako so nogometašem Olimpije vzeli bris? Kaj sledi, če bo kdo pozitiven? #foto