Ponedeljek, 22. 8. 2022, 4.00
1 leto, 8 mesecev
Intervju z generalnim sekretarjem odbojkarske zveze Gregorjem Humerco
Največji projekt zveze je pred vrati: izziva so se lotili samozavestno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,94
1
"Gre za največji projekt odbojkarske zveze, a na to pot smo se podali samozavestno," pred petkovim začetkom svetovnega prvenstva v odbojki za moške, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska, pravi generalni sekretar OZS Gregor Humerca.
Pri Odbojkarski zvezi Slovenije (OZS) odštevajo dneve do petkovega začetka največjega tekmovanja, ki so ga kadarkoli organizirali. Priprave na svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta med 26. avgustom in 11. septembrom skupaj gostili Slovenija (dvorana Stožice) in Poljska, so v ciljnem šprintu. O poteku organizacije, številu ljudi, ki bodo skrbeli, da bo vse skupaj teklo čim bolj gladko, logistiki, financah in ciljih smo povprašali generalnega sekretarja zveze Gregorja Humerco.
Domače svetovno prvenstvo je pred vrati. Kaj vas pri organizaciji še čaka pred petkovim začetkom?
Menim, da smo vse stvari, ki zadevajo zadostitev pogojem Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB, op. a.), prečesali, pregledali in pripravili oziroma končujemo priprave. V nedeljo (včeraj, op. a.) se začne priprava dvorane, nato sledi še priprava navijaških con in preostalih stvari, ki spadajo zraven.
Reprezentance prihajajo v sredo, uradne osebe pa bodo tu že od začetka tega tedna. Hoteli so pripravljeni odlično, prilagojeni so športnikom, tako da pri tem ne vidim težav. Smo v ciljnem šprintu. Bolj ali manj so glavne stvari za nami.
So bile zahteve FIVB precej bolj stroge od tistih Evropske odbojkarske zveze leta 2019, ko ste gostili evropsko prvenstvo?
Pravzaprav so bile zahteve zelo podobne. Gre bolj za podrobnosti, kako ima kakšno stvar zastavljeno evropska zveza, kako pa svetovna. Ena od sprememb je na primer tako bila postavitev, "layout" odbojkarskega igrišča. Običajno smo bili vajeni, da je bila zapisnikarska miza na drugi strani kot sodnik, zdaj pa bo na isti strani, kjer je sodniški stol. Drugih bistvenih razlik pa ni.
Koliko večji organizacijski zalogaj bo svetovno prvenstvo v primerjavi z evropskim? Gostili boste kar štiri skupine, ob tem pa še tekme osmine finala in dva četrtfinala.
Zavedamo se, da gre za največji projekt Odbojkarske zveze Slovenije (OZS). Že leta 2017 smo sicer organizirali svetovno prvenstvo do 23 let za ženske z 12 reprezentancami, potem pa še evropsko prvenstvo, kjer je bilo reprezentanc sicer nekaj manj. Zdaj jih bo tu v skupinah igralo 16, prihaja še okoli 50 uradnih oseb.
Koordinacija bo kar zahtevna, potrebnega bo ogromno prilagajanja tako v hotelih kot pri logistiki. Igralcem je treba zagotoviti, da bo vse delovalo nemoteno. Od treningov v dvoranah do uporabe fitnesov, prehrane, sob za videoanalize ... Pri tem se moram zahvaliti hotelskemu osebju, ki smo ga že od vsega začetka zaprosili za prilagodljivost.
Treba je poskrbeti, da prevozi z letališča do hotelov potekajo brez težav. Treba je bilo tudi povezati tri hotele in štiri prizorišča, tri za treninge in dvorano. Logistika mora delovati nemoteno. Ko pripraviš načrt, moraš biti pripravljen, da imajo lahko nekatere reprezentance svoje želje, da se lahko pojavljajo zamiki, tako da je vse skupaj kar zahteven koordinacijski izziv.
Slovenske tekme svetovnega prvenstva v skupinskem delu
Petek, 26. avgust
20.30 Slovenija – Kamerun
Nedelja, 28. avgust
20.30 Francija – Slovenija
Torek, 30. avgust
20.30 Slovenija – Nemčija
Koliko športnikov in spremljevalnega osebja prihaja?
Delegacija igralcev in spremljevalnega osebja znaša okoli 350 oseb, za reprezentance imamo na razpolago dva hotela, tako da bo približno polovica v enem, polovica pa v drugem hotelu. Uradne osebe pa bodo nastanjene v svojem hotelu.
Na svetovnem prvenstvu bo v skupinskem delu v Ljubljani sodelovalo 16 reprezentanc. Slovenci so v skupini skupaj s Kamerunom, Francijo in Nemčijo.
Kako so vam pri organizaciji pomagale izkušnje z evropskega prvenstva in ženskega SP do 23 let?
Zelo. Prav to, da imamo izjemno uigrano ekipo, ki dela že nekaj let in je skoraj nespremenjena, je bila pri tem projektu naša velika prednost. Tudi prostovoljci, ki se jim zahvaljujemo, se vedno vračajo eni in isti.
Glede na to, da smo imeli na voljo za pripravo krajše časovno obdobje, je ta uigranost velika prednost. Prav tako dobro poznamo dvorano Stožice, ki ponuja vse, kar potrebujemo. Kar zadeva to, bo organizacija bistveno lažja, kot bi bila brez vseh izkušenj.
Koliko ljudi se ukvarja s projektom svetovno prvenstvo?
Pod črto se bo z njim ukvarjalo okoli 400 ljudi. Tukaj je približno sto varnostnikov, sto prostovoljcev, 50 ljudi iz organizacijskega tima, 50 uradnih oseb iz svetovne zveze. Tukaj je še medicinski, gostinski del ... Če potegnemo črto, lahko rečemo okoli 400.
Na projektu svetovno prvenstvo v Ljubljani dela okrog 400 ljudi, od tega okoli sto prostovoljcev.
Vas je spomladi, ko je postalo tudi uradno, da bo Slovenija gostila prvenstvo, kaj "stisnilo", da časa res ni veliko, čeprav ste to vedeli že, ko ste se začeli zanimati za gostiteljstvo?
Glede na prednosti z utečenim osebjem in poznano dvorano, ki sem ju že omenil, smo v vse skupaj vstopili kar samozavestno. Rekel bi, da nas je morda bolj stisnilo konec junija, ko smo prejeli ponudbo, da organiziramo še dve skupini in šest tekem zaključnih bojev.
"Sprejeti še ta del je bil res velik izziv, veliko večji izziv kot prvotni," pravi o tem, da bo Ljubljana gostila še dve dodatni skupini, tekme osmine finala in dve četrtfinalni tekmi.
Sprejeti še ta del je bil zelo zahteven izziv, veliko večji izziv kot prvotni. Treba je bilo dodati dodatne dvorane za treninge, dodatne fitnese ... Vse to je povečalo ves obseg dela. A nekako smo menili, da "vrnitve" ni, da smo preprosto to dolžni narediti za šport, športnike, za svojo državo. Samozavestno smo se podali v to, verjamem, da bomo uspešni.
Dotaknimo se še finančnega vidika, o kakšnih zneskih govorimo pri gostiteljstvu prvenstva?
"Proračun prvenstva bo znašal od 1,5 milijona evrov do dveh milijonov (organizacijski del), kotizacija je znašala tri milijone evrov."
Po naših ocenah bo proračun prvenstva znašal od 1,5 milijona evrov do dveh milijonov. Govorim zgolj o organizacijskem delu.
Kotizacija FIVB pa je znašala tri milijone evrov. To je v celoti zagotovila vlada. Gre za kotizacijo slovenskega dela prvenstva, medtem ko so Poljaki plačali svojo in je po naših informacijah znašala okoli 20 milijonov evrov.
Proti kakšnim številkam upate, da boste pogledovali, ko boste potegnili črto pod prvenstvom?
Zagotovo je nekaj jasno. Finančni izid pri takih projektih mora biti vedno pozitiven. To je eden od glavnih ciljev. Seveda pričakujemo, da bo na koncu tudi kakšen evro ostal v blagajni odbojkarske zveze za nadaljnji razvoj športa in naših mladih upov.
To potrebujemo, saj si želimo nadaljevati, tako z rezultati kot tudi organizacijo tovrstnih dogodkov. Za ta del so seveda potrebna sredstva.
Zadovoljni bomo tudi s tem, da bodo gledalci rade volje prišli na prvenstvo in da se bodo, ne le do konca leta, temveč tudi v prihodnjih letih, radi spominjali tega prvenstva.
Prejeli so 400 prošenj za akreditacije, a so morali številko skrčiti.
Koliko novinarjev pričakujete?
Prejeli smo 400 prošenj za akreditacije, kar je izjemno visoka številka. To bo treba skrčiti. Toliko mest tukaj preprosto ne moremo zagotoviti, pa čeprav bomo zgradili dodatno medijsko tribuno.
Kako trenutno kaže s prodanimi vstopnicami?
Za zdaj je najmanj povpraševanja po tekmi s Kamerunom, ki bo za Slovence prva. Je pa večja evforija za tekmo s Francijo, ki bo dva dni zatem.
Prepričan sem, da se bodo gledalci, ko se bo enkrat prvenstvo začelo, hitro odločili za nakup vstopnic, da bodo hitro želeli biti del tega spektakla. V obdobju tekem pripravljamo šov program, ki je že stalnica na večjih odbojkarskih tekmah.
Verjamem, da bo, bolj kot bo prvenstvo šlo proti koncu, zanimanje večje. Pri tem si seveda želimo, da bodo naši odbojkarji napredovali v naslednje kroge, kar bo sprožilo večjo evforijo, ki smo jo že doživeli.
Ob Slovencih največ obiska pričakujemo iz Italije. Izkušnja z zadnjega dogodka, superfinala lige prvakov, ko je bilo v dvorani okoli štiri tisoč italijanskih navijačev, nam daje upanje, da se bodo tudi sosedi vrnili še na tekme svoje reprezentance. Je pa tudi v Evropi ogromno ljudi, ki prihajajo iz držav, kot sta Brazilija in Kitajska, ki bosta igrali tukaj, tako da računamo, da se bodo tudi oni udeleževali tekem. Vsaj v sklepnih bojih prvenstva.
"Lepo jih vabim v Stožice, da skupaj ustvarimo evforijo. Vemo, da je z navijači fantom lažje, vemo, kako je bilo leta 2019."
S kakšnim obiskom bi bili na koncu zadovoljni?
Zagotovo so glavni cilj slovenske tekme, na katerih bi res radi videli polno dvorano, da bi pokala po šivih. Če bo še uspeh na igrišču takšen, kot si ga želimo, bomo to prvenstvo lahko ocenili kot fantastično.
Uspeh na igrišču takšen, kot si ga želimo, pravite. Ste lahko bolj konkretni?
Prvi cilj je, da v Stožicah igramo zadnjo mogočo tekmo, torej, da tu odigramo četrtfinale. Če bi bili na tej uspešni, pa je nato vse odprto, tudi pot do kolajne.
Za konec še vaše sporočilo navijačem.
Menim, da že ime tekmovanja pove vse. Tukaj bo nastopilo več najboljših reprezentanc, ki jih premore ta šport. Prihajajo večkratni svetovni prvaki Brazilci, olimpijski prvaki Francozi, evropski prvaki Italijani, predvsem pa so tu naši trikrat srebrni fantje.
Lepo jih vabim v Stožice, da skupaj ustvarimo evforijo. Vemo, da je z navijači fantom lažje, fantje si zaslužijo podporo, vemo, kako je bilo leta 2019. Vabljeni.
1