Ponedeljek, 15. 12. 2025, 17.00
2 meseca, 3 tedne
Kdo bo novi selektor slovenske reprezentance?
Mnogi govorijo, on molči: je Boštjan Cesar že v igri za selektorja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
Boštjan Cesar je brez nogometne službe že pol leta. V začetku junija je zapustil mesto ob Dravi. Vijolice je vodil na 28 tekmah, vknjižil pa 15 zmag, sedem remijev in šest porazov. Maribor je popeljal do drugega mesta.
Slovenski nogomet se v zadnjih tednih zavzeto ukvarja z vprašanjem, kdo bo postal novi selektor članske reprezentance. Matjaž Kek je zapustil odgovorni položaj, predsednik Radenko Mijatović pa se je primoran spoprijeti z zahtevnim izzivom izbora novega selektorja. V deželi z dvema milijonoma ''kavč selektorjev'' vsak dan prinaša nove predloge. Prekomerno se omenja kar nekaj znanih imen, številni so tudi spregovorili v javnosti, za zdaj pa molči tisti, ki bi lahko na seznamu kandidatov kotiral zelo visoko, saj po določenih merilih velja za Kekovega "naravnega" naslednika. To je Boštjan Cesar.
Odkar je Boštjan Cesar prekinil sodelovanje z Mariborom in se je s tem njegov prvi izlet v klubski nogomet končal z nezadovoljivim izkupičkom, saj je vodstvo od njega pričakovalo goreč boj za lovorike, se ni veliko pojavljal v medijih. Zdaj, ko se njegovo ime omenja kot eden izmed kandidatov za novega selektorja, je tega še bistveno manj. Cesar za zdaj molči.
Kot nekdanji pomočnik Matjaža Keka bi lahko predstavljal njegovega naslednika. Vzpostavil je dober stik z reprezentanti, sodeloval tudi na Euru 2024, nenazadnje pa se je izkazal tudi v praksi. Mariborčana, ki je zaradi bolezni, kazni ali pa družinskih razlogov manjkal na petih tekmah, je uspešno nadomeščal. Slovenija takrat ni izgubila niti enkrat. Še več, lahko se je pohvalil celo z odmevno domačo zmago nad Ronaldovo Portugalsko, na vseh ostalih srečanjih pa je vknjižili remi. Proti Srbiji in Avstriji doma, proti Norveški in Malti pa v gosteh.
Ko je nadomeščal Matjaža Keka, s Slovenijo na petih tekmah ni izgubil niti enkrat.
Cesar, slovenski rekorder po številu nastopov in nepozabni dolgoletni kapetan, ki je svoj vrhunec v državnem dresu doživel na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južni Afriki, tako pri 43 letih čaka na največji izziv. Če bi ga vodstvo krovne zveze izbralo za novega selektorja, bi postal prvi Slovenec, ki bi opravljal vlogo selektorja članske reprezentance, pred tem pa nastopil v dresu s podobo Triglava še na največjem tekmovanju. Na mundialu sta sicer izmed nekdanjih selektorjev Slovenije nastopila tudi Srečko Katanec in Branko Oblak, a še v dresu nekdanje Jugoslavije.
Vlogo pomočnika slovenskega selektorja je opravljal Boštjan Cesar tudi na Euru 2024.
Cesar za zdaj molči, kar bi že lahko bil določen znak, da se pripravlja nekaj "odmevnega", predsednik NZS Radenko Mijatović, ki ga odlično pozna, pa se za zdaj še ni izjasnil, ali je Ljubljančan resnično njegov prvi izbor. Ker bo prva reprezentančna akcija v letu 2026 šele proti koncu marca, ima krovna zveza še dosti časa, da izbere primernega kandidata. Tako se poraja vprašanje, ali se bo beli dim na Brdu pri Kranju pokadil še v tem koledarskem letu, morebiti celo do 18. decembra, ko bo Nogometna zveza Slovenije priredila tradicionalno prednovoletno srečanje, na katerem se bo trlo uglednih imen, ali pa vendarle šele v letu 2026.
Milaniča vleče nazaj v arabski svet
Darko Milanič išče novega delodajalca vse od poletja.
Cesar je brez nogometne službe že pol leta. V začetku junija je zapustil mesto ob Dravi. Vijolice je vodil na 28 tekmah, vknjižil pa 15 zmag, sedem remijev in šest porazov. Maribor je v prvenstvu popeljal do drugega mesta.
Brez službe je trenutno še nekaj znanih slovenskih (trenerskih) imen. Med njimi po bogatem in pestrem življenjepisu izstopa Darko Milanič. Podobno kot Cesar je tudi sam v izbrani vrsti nosil kapetanski trak, tudi on pa je že skoraj pol leta brez delodajalca. Nazadnje je deloval na Bližnjem vzhodu, v ZAE je vodil bogati klub Al-Wahda. Tako ima proste roke pri odločanju o tem, kje bi lahko nadaljeval kariero. Po nedavnem pogovoru za Športni Žurnal v Srbiji, v katerem je razkril, da želi v nadaljevanju kariere delovati v arabskem nogometnem okolju, in da se je pred kratkim zaradi tega zahvalil ponudbi njegovega nekdanjega kluba Partizana, je bilo iz njegovih besed razbrati, da ga vloga selektorja ne zanima. Ostaja predan klubskemu svetu in se želi vrniti v Azijo.
Mijatović ni naklonjen ideji o dvojni vlogi Riere
Albert Riera bi sprejel vlogo selektorja Slovenije, a ...
Da bi bil Milanič glede na vse, kar je prispeval k slovenskemu nogometu, izstopal je s številnimi uspehi zlasti kot trener NK Maribor, več kot primeren kandidat za novega selektorja, je ob gostovanju v podkastu Žoga je okrogla na Val 202 zatrdil Simon Rožman. Tudi on išče novega delodajalca, napovedal pa je, da bo že do konca leta sprejel pomembno odločitev o nadaljevanju kariere, a ga vleče v klubski svet.
Rožman je tudi poudaril, da zaradi konflikta interesov ne podpira ideje Alberta Riere in celjskega kluba – da bi Španec vzporedno vodil tako grofe kot tudi slovensko reprezentanco. Podobno se je nedavno izrazil tudi prvi mož slovenskega nogometa Radenko Mijatović in s seznama kandidatov bolj ali manj izločil Španca. Riera se je temu začudil in mu dal vedeti, da misli še kako resno, a se v javnosti vendarle ustvarja prepričanje, da se bo nadaljevala tradicija in da bo tudi Kekov naslednik predstavnik domače slovenske nogometne stroke.
Elsner in Šimundža še dolgo na Poljskem?
Luka Elsner se s Cracovio na Poljskem poteguje za Evropo.
Ta se lahko v tem trenutku pohvali s kar nekaj legionarji. Najvišja mesta zaseda Luka Elsner. Mladi trener iz zveneče slovenske nogometne dinastije vodi Cracovio iz Krakova, v poljskem prvenstvu pa zaseda visoko peto mesto. Pred nekaj meseci je v intervjuju za Sportal pojasnil, da ima Slovenija svojega selektorja, ob katerem niti pod razno ne razmišlja o tem, da bi se kdaj tako odgovorne vloge lotil tudi sam.
A vmes je prišlo do spremembe, Kek se je poslovil. Vseeno pa velja iz zadnjih izjav Elsnerja, ki uživa na Poljskem in želi s Cracovio ustvariti dolgoročni projekt, razbrati željo, da ostane v klubskem svetu. Uči se tudi poljskega jezika, po številnih letih v Franciji in Belgiji pa si je prav zaželel dela v slovanskem okolju. Tudi o tem je spregovoril v intervjuju.
Simon Rožman je trenutno brez delodajalca, Ante Šimundža pa na Poljskem vodi Slask.
Na Poljskem deluje tudi Ante Šimundža, poleg Bojana Prašnikarja in Darka Milaniča edini Slovenec, ki je vodil slovenski klub (Maribor) v ligi prvakov. Na Poljskem vodi Slask iz Vroclava, s katerim je lani zapustil elito, v tej sezoni pa kljub temu da je spadal med favorite, tega ni upravičil na zelenicah.
Jesenski del je sklenil z nizom šestih tekem brez zmage, ob katerem je izpadel iz pokala, hkrati pa na lestvici druge lige zdrsnil na sedmo mesto. Tako je prisotno nezadovoljstvo, njegova usoda pa je v občutljivem obdobju, ko bi lahko prišlo do menjave lastnika kluba, negotova. Šimundža sicer razmišlja že o spomladanskem delu, vodstvu kluba pa je poslal apel, da bi v zimskem prestopnem roku pripeljal nekaj okrepitev. Zlasti v obrambi. Tako ostaja osredotočen na delo v klubu.
Kosić na delu v Bolgariji, Stevanović pa v Švici
Dušan Kosić vodi Lokomotiv iz Plovdiva.
V tujini se približno leto dni dokazuje še eden izmed slovenskih trenerjev, ki se lahko podobno kot Darko Milanič ali pa Ante Šimundža pohvali z naslovom državnega prvaka. To je Dušan Kosić. V Bolgariji mu ne gre slabo. Z Lokomotivo iz Plovdiva zaseda šesto mesto, malce slabše obdobje, v katerem je na štirih tekmah ostal brez zmage, pa je prekinil v nedeljo, ko se je uvrstil med osem najboljših v pokalu.
Kako je delovati v Bolgariji, dobro pozna tudi Šimundža (Ludogorec), a tudi Slaviša Stojanović, ki je v različnih časovnih obdobjih vodil Levski, velikana iz Sofije, zdaj, ko že dva meseca ni več trener Kopra, pa je bil nazadnje omenjan v govoricah glede zanimanja sarajevskega Željezničarja. Ravno kluba, ki ga je v Evropi izločil s kanarčki.
V Švici je nabiral trenerske izkušnje Dalibor Stevanović. Nekdanji slovenski reprezentant vodi v drugi švicarski ligi Stade Lausanne Ouchy in trenutno zaseda četrto mesto, še pred kratkim pa je v sosednji Avstriji v drugi ligi deloval tudi njegov nekdanji reprezentančni soigralec Mitja Mörec. Prekmurec je julija prevzel vodenje drugoligaša Blau-Weiss Linz, a sodelovanje z njim prekinil še pred koncem jesenskega dela.
Po Katancu odšla še Čeh in Pejković
Alešu Čehu se je nasmihala udeležba na SP 2026, a so se pri Uzbekistanu odločili za korenito spremembo.
V Linzu je kot igralec služil nogometni kruh pred dvema desetletjema Aleš Čeh. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance na SP 2002 bi skoraj postal tudi udeleženec SP 2026. Pomagal je namreč Srečku Katancu pri delu z reprezentanco Uzbekistana.
Ko se je Katanec zaradi zdravstvenih razlogov po odličnem začetku umaknil s stolčka, ga je začasno nasledil Timur Kapadze, Čeh pa je postal njegova desna roka. Uzbekom je uspel zgodovinski podvig, uvrstili so se prvič na mundial, a se je nato vodstvo zveze odločilo za popolno spremembo in pripeljalo Italijana Fabia Cannavara. Čeh, z njim vred pa tudi trener vratarjev Nihad Pejković, sta tako zapustila Uzbekistan.
Pejković je bil trener čuvajev mreže tudi na SP 2010, ko je Slovenija zadnjič nastopila na mundialu. Takrat je bil v osrčju obrambe Kekove čete Boštjan Cesar, ki je pozneje postal rekorder po številu nastopov, zdaj, ko se je za zdaj zavil v molk, pa ostaja še kako resen kandidat za opravljanje vloge, ki jo je v zgodovini državne samostojnosti opravljalo le sedem Slovencev. Le Bojan Prašnikar, dr. Zdenko Verdenik, Srečko Katanec, Branko Oblak, Matjaž Kek, Slaviša Stojanović in Tomaž Kavčič.
