Nedelja, 8. 3. 2026, 4.00
2 tedna, 6 dni
Franci Jerančič - pred 50 leti test dirkalnika F1 v Goodwoodu
Od Letališke ceste do formule ena: 50 let od Jerančičevega testa v Goodwoodu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Ob 50-letnici prvega slovenskega testa dirkalnika formule ena tudi spomin na okoliš, v katerem je v Ljubljani odraščal Franci Jerančič.
Nekdanji pogled na ljubljansko polje.
Na ljubljanskem polju je nekoč delovalo letališče (1933-1979), na Letališki cesti pa je bilo tako malo prometa, da je lahko dirkač Franci Jerančič svojo formulo ali športni prototip preizkusil tudi kar na cesti. Stare fotografije iz njegovega arhiva kažejo povsem drugačen videz severovzhodnega dela Ljubljane, kjer se danes širi trgovsko središče in sredi katerega le še nekdanji kontrolni stolp (zgradili so ga leta 1951) spominja na tukajšnje pristanke športnih in večjih komercialnih letal.
Foto - Letališka cesta nekoč in danes:
V dirkalnikih na Letališki cesti Franci Jerančič in pokojni Dušan Djaniš.
Jerančičev test Surteesovega dirkalnika F1 leta 1976.
Iz fička do testa dirkalnika F1 v Goodwoodu
Franci Jerančič je prihajal z Letališke ceste v Ljubljani. Izučil se je za avtomehanika, kot član AMD Moste pa je leta 1969 začel nastopati s fičkom. Med letoma 1970 in 1973 je vozil na hitrostnih dirkah in relijih, leta 1974 pa je za volanom formule ford zmagal na gorski dirki v Avstriji (Dobrasch). Jerančič je v sezoni 1975 vozil formulo 2 in se z ekipo Johna Surteesa dogovoril tudi za testiranje dirkalnika formule ena.
Jerančič je bil prvi Slovenec, ki je vozil dirkalnik formule ena – bilo je leta 1976 v Goodwoodu, bolid pa je imel uradno oznako surtees TS160 ford cosworth, ki ga je poganjal trilitrski motor V8. Surtees je nato kmalu obiskal Slovenijo, kjer sta z Jerančičem pripravila tiskovno konferenco in upala na pozitiven odziv potencialnih pokroviteljev. Surtees je želel Jerančiča potisniti v prvenstvo formule 8 (nekaj starejši dirkalniki F1), ki je bilo takrat čakalnica za poznejši svet formule ena.
Jerančič: F1 pred 50 leti je bila nek povsem drug svet …
“Surtees me povabil v Anglijo. Tja sva odpotovala s pokojnim Dušanom Djanišem. Naredili smo nekaj voženj in to je bilo to. To so bili res povsem drugačni časi formule ena pred prihodom Bernija Ecclestona, ki jih je nemogoče primerjati z vsem poznejšim razvojem. Takrat je bilo vse v formuli ena bolj skromno, bolj domače in tudi malo hipijevsko. Vesel sem bil priložnosti. Takrat bi morda moral tvegati in vložiti denar, toda preseliti bi se moral v Anglijo, jaz pa sem imel doma v Ljubljani ravno mladega otroka. Zato sem ostal doma in v športu ostal na drugačen način. Tudi s Surteesom pa smo ostali dolgoletni prijatelji,” se danes dogodkov pred 50 leti spominja Jerančič.
To je bilo ravno leto nepozabnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Nikijem Laudo in Jamesom Huntom. Formula ena je bila sila nevarno okolje in prav leta 1976 se je zgodila huda nesreča Laude na stezi Nordschleife - to je bila tudi zadnja dirka F1 na tem legendarnem dirkališču.
Formula ena konec sedemdesetih s trenutnimi razmerami v tem športu, ki je zadnja leta deležen eksponentne in rekordne globalne priljubljenosti, nima praktično več nič skupnega. Ne samo količina denarja in medijske pozornosti, ki jo danes prejemajo najboljši dirkači - tudi dostopnost sedenja v bolidih F1 se je povsem spremenila. Danes moštva med sezono testirati sploh ne smejo več in da bi se kak zasebnik usedel v aktualni dirkalnik F1, je skoraj misija nemogoče. Pred 50 leti pa je bilo drugače.
Franci in Domen Jerančič v družbi Johna Surteesa.
Tudi brez dogovora s Surteesom do bogate dirkaške kariere
Jerančič se je leta 1978 iz formule 2 vrnil v reli, kjer je vozil stoenko – bil je tudi med udeleženci prvega relija Saturnus (sovoznik Stojan Abram, AMD Škofja Loka). Leta 1981 je bil državni prvak v formuli Super VW. Med Jerančičeve največje avtomobilske uspehe spada leto 1982, ko sta skupaj z Dagmarjem Šusterjem vozila v evropskem prvenstvu vztrajnostnih dirk in bila prvaka v razredu do 1.600 kubikov (skupno 14. mesto). V svojem razredu sta zmagala v Mugellu in Monzi. Jerančič je pozneje v istem prvenstvu dirkal tudi z Dragom Božičem (audi 80).
V avtomobilski šport je Jerančič vpeljal tudi svoje otroke – najprej Nino in nato še Domna, ki sta oba dosegla veliko uspehov v kartingu. Nina Jerančič je poleg kartinga vozila tudi formulo ford in pet let tudi pokal Ferrari Challenge v Italiji. Ta je bil za Jerančičevo najvišja raven mednarodnega dirkanja. Po osamosvojitvi Slovenije je bila leta 1992 prva tekmovalka, ki je novo državo zastopala na mednarodni dirki (Evropsko prvenstvo v kartingu, Danska)
