Nedelja, 8. 3. 2026, 4.00
2 tedna, 4 dni
Zakaj ljudje še vedno tvegajo z botoksom na črnem trgu?
Stigma okoli estetskih posegov je danes bistveno manjša, kot je bila nekoč, hkrati pa so ljudje postali zaupljivi tudi do ljudi, ki niso usposobljeni za izvajanje lepotnih popravkov, na primer vbrizgavanja polnil in botoksa.
Črni trg estetskih tretmajev je v Sloveniji vse večja težava, ljudi pa k izvajalcem z dvomljivim slovesom pritegnejo predvsem družbena omrežja. Tako vsaj opaža estetski kirurg Ernest Novak, ki razlaga, da tam obstajajo celo različne skupine, ki jih večinoma vodijo ustanovitelji strani s skrbnim načrtovanjem objav. "Po večini s ciljem promoviranja določenega izvajalca, ki pogosto ni licenciran, in zatrjevanjem, da je ta res najboljši za določen poseg."
Takšni izvajalci običajno prihajajo iz tujine, v glavnem iz držav bivše Jugoslavije, z oznakami, kot so kralj ali kraljica ustnic in kralj botoksa. Običajno se posegi izvajajo v prostorih, ki za to niso primerni, ali pa celo obstajajo skupine, ki promovirajo dejavnost pri določenem izvajalcu, ki niti ni zdravnik, vse skupaj pa je narejeno povsem na črno.
V takšnih primerih cena sploh ni glavni dejavnik, ki pritegne ljudi, ocenjuje Novak: "V nekaterih primerih je sicer tudi cena tista, ki ljudi pritegne, ampak menim, da je vpliv družbenih omrežij pomembnejši."
Povečanje črnega trga je v Sloveniji večji problem, kot si marsikdo predstavlja, pove kirurg in dodaja, da po njegovi oceni zelo veliko teh posegov opravijo nekvalificirane osebe. "Kozmetičarke, frizerke, pa tudi drugi profili – in seveda v prostorih, ki nimajo dovoljenja za uporabo ministrstva za zdravje, niti niso primerno opremljeni."
Inšpekcija slabo nadzira črne prakse
Čeprav se morda zdi, da za vbrizgavanje botoksa in polnil ne potrebujemo kakšne posebne opreme, je treba vedeti, da so tudi na botoks mogoče hude alergijske reakcije, zaradi katerih je treba hitro zdravniško ukrepati, da se prepreči najhujše, tudi smrt, svari Novak. "Zato mora biti ordinacija primerno opremljena z najmanj antišokovnim kompletom. Poleg tega so nujna strokovna znanja in druge kompetence, ki jih mora imeti izvajalec."
Glavne razloge, zakaj vam botoksa ne smeta vbrizgati na primer frizerka ali kozmetičarka, si preberite tukaj.
Novak pa ob tem vidi še en zelo velik problem: slab nadzor inšpekcijskih služb. "Od kolegov, ki so prijavili takšne nevarne prakse, sem dobil podatke, da pristojni niso ukrepali in da se take črne prakse izvajajo še naprej."
Še pomembneje se mi zdi, da tudi ko opravijo nadzor in ugotovijo nepravilnosti, se v glavnem odločijo, da gre za prekrške. Sam menim, da ne gre za prekrške, ampak za kazensko odgovornost, za ogrožanje zdravja in življenja ljudi, za kar so sankcije najbrž precej večje kot le manjša denarna kazen.
Kirurg sicer pravi, da je zakonodaja najverjetneje že zdaj dovolj stroga, vendar je treba nujno spremeniti sankcioniranje predvsem črnih, nevarnih praks. "V regulaciji bi se moralo spremeniti tudi to, da bi organi, ki so zadolženi za nadzor, tega opravljali pogosteje, imeli bolj odprte roke in da bi se na prijave odzvali drugače kot zdaj. Pogosto namreč slišim, da ni posledic in da se organi, zadolženi za nadzor, včasih celo sprašujejo, kaj naj sploh naredijo v teh primerih."
Družba še vedno odklonilna do nenaravnih popravkov
Da bi se izognili črnemu trgu in s tem tudi hudemu zdravstvenemu tveganju, preverite, ali je dejavnost določenega izvajalca registrirana pri ministrstvu za zdravje. Nato pa, svetuje Novak, preverite še, ali ima izvajalec licenco za opravljanje zdravniške dejavnosti v Sloveniji. "Ti podatki so dokaj preprosto preverljivi. Tretje pa je, da vsakdo brez kančka sramu ali nelagodja izvajalca povpraša po njihovih izkušnjah in realnih (ne retuširanih) rezultatih."
Navsezadnje pa je vse večji črni trg tudi kazalnik, da je zanimanje ljudi za lepotne posege tudi v Sloveniji zelo veliko. Tudi stigma okrog tega je bistveno manjša, ugotavlja estetski kirurg.
Ljudje danes precej lažje povedo, da so bili na estetskem posegu, in jih ne moti, kaj si drugi o tem mislijo. Tako je cela družba danes veliko bolj sprejemljiva za estetske posege.
Še vedno pa je upravičeno precejšen del družbe odklonilen do estetskih posegov, ki dajo izrazito nenaravne rezultate, še pojasnjuje Novak. To so na primer zabuhlost, asimetrije, vse, kar daje očiten znak, da je bilo nekaj popravljeno. "Večina takšnih rezultatov je posledica pomanjkanja izkušenj, dvomljivega pogleda na estetiko ali nerazumevanja procesa staranja človeškega telesa kot celote. Zato takšni pacienti in izvajalci še vedno povzročajo veliko stigme, da je uporaba estetskih posegov pretiravanje in le slaba stvar, kar pa ni res."
Na to temo si preberite še članka:
lepotni posegi