lepotni posegi
Nedelja, 1. 3. 2026, 4.00
3 tedne, 6 dni
Glavni razlogi, zakaj vam botoksa ne smeta vbrizgati frizerka ali kozmetičarka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Javnost še vedno izrazito podcenjuje minimalno invazivne lepotne posege, kot je vbrizgavanje botoksa in polnil, kot da to niso posegi v telo. V resnici pa gre za medicinski poseg in ne preprost postopek, ki bi ga lahko zaupali frizerki ali kozmetičarki. Če pa botoks upravlja strokovna oseba, je pravzaprav zgolj učinkovina kot vsa druga zdravila.
O tem, da je črni trg estetskih tretmajev v Sloveniji velik in da predstavlja velike težave – tako pacientom, ki se odločijo za poseg pri nestrokovnih osebah, kot zdravnikom, ki morajo reševati morebitne zaplete –, smo že pisali. Kakšni so lahko ti zapleti, nam je pojasnil estetski kirurg Ernest Novak.
A najprej je treba razjasniti, kdo je pravzaprav sploh usposobljen za izvajanje estetskih tretmajev. Novak je ob tem kratek in jedrnat: za to so pri nas najbolje usposobljeni zdravniki s "končano medicinsko fakulteto, ki so nato opravili še usposabljanje, s katerim pridobijo licenco za samostojno delo, kar je res ključno", poudarja Novak. Poleg osnovnega izobraževanja morajo opraviti še dodatno specializirano izobraževanje za posamezne lepotne posege: za botoks, polnila, pilinge, pa tudi laserje, dodaja.
Znanje, ki ga frizerke in kozmetičarke nimajo: poznavanje anatomije obraza
Žal se tovrstnih lepotnih posegov tudi pri nas ne lotevajo samo zdravniki, ampak tudi kozmetičarke in frizerke, in to v prostorih, ki nimajo dovoljenja ministrstva za zdravje, niti niso primerno opremljeni. Ne le da nimajo medicinske izobrazbe, ne poznajo niti anatomije obraza, kar je izjemnega pomena pri vbrizgavanju botoksa, svari dr. Novak.
Pa ne toliko v smislu, na katerem mestu leži katera mišica, ampak v dveh ključnih stvareh: da je realna anatomija drugačna, kot je v anatomskih knjigah, predvsem z vidika, da se močno razlikuje od posameznika do posameznika, ter da je injiciranje botoksa treba prilagoditi vsakemu posamezniku, ne pa injicirati po nekaterih vnaprej pripravljenih shemah.
Estetski kirurg je tudi na družbenih omrežjih zasledil objave shem obraza, kjer v milimetrih natančno prikazujejo določene strukture na obrazu, na primer, koliko mora biti vbrizgavanje odmaknjeno, kar je nesmisel, komentira Novak, saj se obrazi posameznikov močno razlikujejo.
Druga stvar, ki je izjemno pomembna, poudarja kirurg, pa je imeti tridimenzionalno predstavo o legi mišic in volumnu. "V vseh knjigah so mišice namreč predstavljene zgolj v dveh dimenzijah in iz takšnih učbenikov izvira večina znanja, ki danes obstaja. Za uspešno injiciranje pa je treba to dvodimenzionalnost prenesti v tridimenzionalno obliko, torej: globina lege mišic, debelina mišic, kako se oblika, debelina in volumen mišice spreminjajo vzdolž poteka mišice in podobno. Zato je poznavanje anatomije ključnega pomena za odličen rezultat."
Ne gre za preprost postopek, temveč za medicinski poseg
Kot pri vseh medicinskih posegih, se lahko tudi pri lepotnih pojavijo zapleti, vendar se verjetnost zapletov močno zvišuje ali znižuje z (ne)izkušenostjo in številom opravljenih posegov, razlaga dr. Novak in še enkrat poudarja, da so glavni dejavniki za resne zaplete nemedicinska izobrazba, neustrezni prostori in neustrezni materiali.
Če botoks vbrizga nestrokovna oseba, pa je na srečo največje tveganje to, da z rezultatom niste zadovoljni. "To prinese bistveno večjo verjetnost prehodnih zapletov in nezadovoljstva z rezultatom, kot so na primer povešene obrvi, zelo kratek učinek botoksa (mesec, mesec in pol, morda dva) ter izrazite asimetrije." Manj verjetno, a toliko bolj grozno tveganje pa so po besedah Novaka sistemske težave, težave z dihanjem in tudi smrt ob nestrokovni uporabi. Skrajni primer je torej uporaba materiala, kupljenega na črno, ki ne bi ustrezal profesionalnim standardom, kar bi ob vbrizgavanju visoke doze pripeljalo do smrti, pojasnjuje dr. Novak, a miri, da je verjetnost za smrtni zaplet pri uporabi botoksa registriranih proizvajalcev v Sloveniji skrajno nizka.
Ob tem vseeno ponovno opozori na nevarnost kupovanja materialov prek spleta na lastno pest, ko posameznik nima nikakršnega znanja o lepotnih posegih, kaj šele o anatomiji obraza, polnilih in botoksu. Spomnimo na primer Slovenke, ki je prek spleta kupila dermalno polnilo in si ga vbrizgala sama. Prodaja in nakup materialov prek spleta je po mnenju estetskega kirurga "izjemno nevarna in strogo neodgovorna praksa".
Dejstvo, da lahko posameznik na spletnih platformah, kot je npr. Alibaba, naroči preparate, kot so dermalna polnila ali botoks, je samo po sebi skrb vzbujajoče. To kaže na pomanjkljivo ali skoraj neobstoječo regulacijo – najverjetneje na ravni Evropske unije –, saj bi morali biti takšni medicinski izdelki dostopni izključno usposobljenim zdravstvenim delavcem.
Novak še komentira: "Še bolj težaven pa je lažen občutek varnosti, ki ga ustvarjajo družbena omrežja. Tam se estetski posegi pogosto predstavljajo kot hitri, preprosti in naredi sam postopki, kar je popolnoma napačno. Gre za medicinske posege v telo, ki imajo lahko resne in nepopravljive posledice, vključno z zapleti, kot je slepota."
"Da si nekdo brez medicinskega znanja sam vbrizga neznan preparat, kupljen prek spleta, ni le tvegano – je skrajno nevarno," je še kritičen Novak in ponovno poudarja: "Za varno izvajanje teh postopkov je potrebno večletno usmerjeno medicinsko izobraževanje, poglobljeno poznavanje anatomije in sposobnost takojšnjega ukrepanja ob zapletih."
"V primeru omenjene Slovenke ni odpovedal le posameznik, temveč tudi sistem. Prodaja medicinskih preparatov laikom ne bi smela biti mogoča. Če povzamem: ne gre za preprost postopek, temveč za medicinski poseg. In ta nikoli ne spada v domačo kopalnico, temveč v roke usposobljenega zdravnika."
Ernest Novak
"Botoks je učinkovina kot vsa druga zdravila"
Ravno zato vbrizgavanja botoksa in polnil zdravniki nikoli ne obravnavajo zgolj kot kozmetični tretma, saj gre za vnašanje učinkovine v telo in s tem vplivanje na delovanje telesa, enako kot velja za vnos kateregakoli drugega zdravila, pojasnjuje Novak. "Če želiš tretmaje z botoksom izvajati varno, potrebuješ znanje o tem, kako deluje človeško telo, kako deluje ob vplivu raznih substanc, ki jih vnesemo vanj, kako se te substance obnašajo, kakšni so potencialni neželeni učinki in kako se pravilno odzvati ob njihovem pojavu. Vse to lahko pridobiš le z izobrazbo na medicinski fakulteti v Sloveniji. Zato je pomembno, da gre za medicinski poseg in ne kozmetični."
Pacient morda ne bo opazil napak nestrokovno opravljenega posega, se pa od strokovnega razlikuje v detajlih, razlaga sogovornik, "v pretirani zamrznjenosti obraza, asimetrijah, neupoštevanju funkcionalne komponente mišic". "Posledice so lahko nenaravni vleki obrvi, nenaravni položaji obrvi, spuščene obrvi in podobno."
A javnost vseeno izrazito podcenjuje takšne minimalno invazivne posege, pravi Novak, kot da to praktično niso posegi v telo. Podobno je z laserskimi tretmaji, dodaja. "Izjemno se je razširila tudi praksa uporabe laserjev v kozmetičnih salonih. Uporaba laserja je medicinski postopek, ki ga lahko izvaja le za to primerno izobražena in usposobljena oseba. Po uporabi laserja se namreč lahko pojavijo res pomembni zapleti. Enako je tudi z drugimi na videz manj invazivnimi postopki."
Kljub nevarnostim in zapletom, ki lahko nastanejo, pa je botoks, če ga upravlja strokovna in za to primerno izobražena oseba, neškodljiv. Največji mit, ki še vedno kroži o botoksu, je po mnenju Ernesta Novaka to, da je botoks hud strup in da je njegova uporaba izjemno tveganje, da bo obraz po prenehanju uporabe popolnoma zamrznjen, da bo stanje bistveno slabše kot prej in da se z botoksom povečuje tudi ustnice.
"Kar seveda ni res," pravi Novak in dodaja: "Botoks je učinkovina kot vsa druga zdravila, ki jih vnašamo v telo. Za to sta potrebna strokovna presoja, kdaj je smiselno in kdaj ne, ter apliciranje pri ustreznih izvajalcih. V tem primeru lahko dosežemo zelo visoko stopnjo varnosti brez kakršnegakoli tveganja glede učinkov."
Preberite tudi:
