lepotni posegi
Nedelja, 22. 2. 2026, 16.35
1 mesec, 2 tedna
Estetski kirurg: Pacienti me zaradi zapletov obiščejo pogosteje, kot bi si želel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Za poceni lepotni poseg Slovenkam ni treba v tujino, saj jih je mogoče najti tudi pri nas. Črni trg estetskih tretmajev je v Sloveniji pravzaprav večja težava, kot si marsikdo predstavlja, svari estetski kirurg.
V Sloveniji zadnja leta doživljamo pravo poplavo lepotnih posegov, ki prihajajo iz različnih smeri. Že dolgo je namreč znano, da po polnejše ustnice in bolj gladko čelo ni treba iti "samo" k estetskemu kirurgu ali v medicinsko okolje, temveč nam lahko to mimogrede opravi kar frizerka ali kozmetičarka.
Tam so take storitve seveda tudi veliko cenejše, kar pa je očitno edino, kar prepriča stranke, saj po tem, ko slišijo ugodno ceno, ne sprašujejo več po ustreznosti prostorov, izobrazbi osebe, ki ji zaupajo svoj obraz, in po materialih, ki jih uporabljajo.
Estetski kirurg Ernest Novak pravi, da je črni trg v Sloveniji večja težava, kot si marsikdo predstavlja, in tudi po njegovih ocenah zelo veliko teh posegov opravijo nekvalificirane osebe, že omenjene kozmetičarke in frizerke. "Seveda v prostorih, ki nimajo dovoljenja ministrstva za zdravje, niti niso primerno opremljeni," svari Novak.
Izvajalca izprašajte brez slabe vesti
Napake nekvalificiranih oseb velikokrat popravlja tudi dr. Novak, saj ga zaradi zapletov oziroma nestrokovnih tretmajev pri drugih izvajalcih pacienti obiščejo precej pogosto. "Zagotovo veliko pogosteje, kot bi si želel. Danes se zdi, da lahko tak poseg opravlja vsakdo brez posebnega procesa pridobivanja znanja, z 'vikend' tečaji, po katerih naj bi že postal izkušen specialist injektor, kar pa seveda ni res."
Najpogostejši primer, ki ga je reševal, je, ko nekdo z zelo malo izkušnjami v želji po čim boljšem rezultatu vbrizga preveliko količino botoksa v čelno mišico.
Posledica je, da se obrvi močno spustijo, kar pacienta izrazito ovira in moti. V teh primerih pogosto ne moremo storiti ničesar, lahko samo počakamo, da učinek izzveni. Na srečo najhujši občutek težkih obrvi izgine v nekaj tednih.
Vsem, ki posumijo, da je bil poseg izveden nestrokovno, predlaga, naj izvajalca brez slabe vesti izprašajo o uporabljenem materialu. "Ta nam je dolžan te podatke posredovati, jih imeti zabeležene in nas seznaniti s tem, kaj nam je bilo vbrizgano." Kot razlaga Novak, ima namreč vsak medicinski pripomoček in material, ki ga vbrizgamo v telo, sledilno nalepko oziroma oznako, ki jo lahko pridobimo ob samem posegu. Tudi če tega ni, vztrajajte pri odgovorih, svetuje dr. Novak. "Če teh podatkov ne dobimo in se oseba izmika, nas mora to spodbuditi k drugemu odzivu – da sprožimo postopke, ki privedejo do tega, da izvemo, kaj nam je bilo vbrizgano," dodaja.
Največjo nevarnost predstavljajo slabi materiali
Prvi opozorilni znaki zapletov po posegu z botoksom, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč, so po besedah Novaka kakršnekoli motnje v telesu, kot so težave z dihanjem, požiranjem ali motnje v koordinaciji. "To zahteva takojšnje ukrepanje in odziv – ali kontrolni obisk pri izvajalcu ali obisk najbližje urgentne ambulante."
Poleg tega pa tudi kakršnikoli znaki alergijske reakcije pri kateremkoli postopku, kot so pretirano otekanje, srbečica, izpuščaj, težave z dihanjem ali neredno bitje srca. "Vse to so znaki, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje," opozarja kirurg.
Dobra novica je, da je verjetnost, da bi nestrokovno vbrizgan botoks pustil trajne posledice, ekstremno majhna, skoraj nična, pravi dr. Novak. "Razen če gre za materiale, ki na drugačen način vplivajo na mišice, oziroma je material kot tak slab in kupljen (običajno izjemno dvomljivega porekla) na črnem trgu, brez točnega vedenja, kaj sploh je."
Ravno to pa je tudi največja oziroma najpogostejša nevarnost pri vbrizgavanju nestrokovnih oseb. Uporaba materialov, ki ne nudijo dovolj kakovostnega učinka, pomeni, da ta popusti precej hitro, še razlaga sogovornik in dodaja, da to v praksi pogosto opaža. "Še hujša nevarnost pa so pri nestrokovni uporabi resni zapleti s sistemskimi odzivi, potrebo po hospitalizaciji, umetnem predihavanju pljuč in tudi smrt. Podobno, kot se je zgodilo v Bolgariji v primeru, kjer so številni pacienti končali v bolnišnici."
Preberite tudi:
