Nedelja, 8. 3. 2026, 4.00
1 mesec
Skok v športno preteklost
Smrt iranskega športnika je še vedno zavita v tančico skrivnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
Gholamreza Takhti ni bil le zelo uspešen iranski športnik, ampak so ga dojemali kot človka, ki se je zavzemal za pravičnost.
Iranski športnik Gholamreza Takhti je bil veliko več kot samo rokoborec. Ko je januarja 1968 na dan prišla novica, da je šele 37-letni iranski junak mrtev, so bili prebivalci Irana v šoku. Takratne oblasti so sporočile, da je šlo za samomor, a marsikdo ni verjel in še danes ne verjame.
the gholamreza takhti appreciation station thread pic.twitter.com/VU4fZgWwdL
— ali, ayatollah of groove (@sexysafavid) May 20, 2023
Gholamreza Takhti ni bil le zelo uspešen iranski športnik, ampak so ga dojemali kot človeka, ki se je zavzemal za pravičnost. Bil je znan kot človek poguma in dostojanstva. Zavzemal se je za revne in ni se bal takratne oblasti. Zato je postal športna in iranska legenda, ki je umrla v sumljivih okoliščinah.
Od revščine do olimpijskega zlata
Rodil se je leta 1930 v Teheranu v revni družini. Njegovo otroštvo ni bilo lahko. Po smrti njegovega očeta je družina živela v veliki revščini, nekateri zapisi pa pravijo, da so bili nekaj časa celo na ulici. In ravno ta izkušnja ga je zaznamovala za vse življenje. Tudi ko je postal uspešen, ni pozabil, od kod prihaja.
Zaradi težkih družinskih razmer je moral šolanje opustiti, zaposlil se je v Nacionalni iranski naftni družbi. Ko so ga poklicali na služenje vojaškega roka, so hitro odkrili njegov veliki talent v rokoborbi. Leta 1948 se je zaposlil pri iranskih železnicah, ko je začel tudi resno trenirati rokoborbo. Kmalu za tem so prišli veliki uspehi – najprej na državni, nato pa še na mednarodni ravni.
Rare footage of Pahlevan Gholamreza Takhti wrestling in 1966.
— Throwback Iran (@Tarikh_Eran) October 8, 2024
This was his final match as a wrestler. pic.twitter.com/2ABUI19e3k
Njegova borba ni bila nikoli umazana
Leta 1951 je na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo in tako napovedal prihod Irana med velesile rokoborbe. Naslednje leto je na olimpijskih igrah v Helsinkih prav tako osvojil srebro. Vrhunec kariere je doživel leta 1956 v Melbournu, ko je stopil na najvišjo stopničko in postal olimpijski prvak. Tudi v nadaljevanju kariere je nizal uspehe na najvišji ravni.
Njegova borba ni bila nikoli umazana. Ko je leta 1962 v finalu proti sovjetskemu zvezdniku Aleksandru Medvedu vedel, da ima tekmec poškodovano nogo, je ni napadal. Tisti dvoboj je na koncu izgubil in osvojil srebro. Rus je pozneje večkrat poudaril, da je bil Takhti predvsem velik človek. To je dokazal tudi, ko je dejal, da je človeško srce vredno več kot tisoč zlatih medalj.
In the 1962 World Wrestling final, Iran's Gholamreza Takhti faced Ukraine-born Soviet champion Alexander Medved. Ahead of the match, Takhti learned that Medved had suffered a severe knee injury.
— Peyman Milanfar (@docmilanfar) November 24, 2025
Instead of securing a win by attacking the injured leg, Takhti refused to touch it,… pic.twitter.com/HhuYm50um7
S svojo osebnostjo presegel tudi oblast
S svojo dobroto in čutom za malega človeka se je izkazal leta 1962, ko je Iran prizadel močan potres, v katerem je umrlo več kot 12 tisoč ljudi. Poziv oblasti, naj ljudje pomagajo prizadetim sodržavljanom, je javnost sprejela mlačno. Ko pa je ljudi k pomoči pozval Takhti, so se tovornjaki z donacijami vrstili drug za drugim. Menda je osebno vodil konvoj pomoči, s tem pa je postal še bolj priljubljen.
SAVAK, nekdanja tajna iranska policija, ga je večkrat zasliševala.
Ni se zmenil za grožnje avtoritativne oblasti
V petdesetih letih 20. stoletja je Iran doživljal eno ključnih političnih prelomnic. Jedro spora je bila nafta, ki je bila desetletja pod nadzorom britanske družbe. Ko je leta 1951 premier postal Mohammad Mosadek, je nacionalizacija nafte postala simbol boja za gospodarsko suverenost. Mosadek je poskušal omejiti zunanjo moč in okrepiti vlogo parlamenta.
Avgusta 1953 so v državnem udaru s podporo britanske in ameriške obveščevalne službe Mosadka odstavili, zaradi česar je bil Takhti, ki je odkrito podpiral gibanje za nacionalizacijo nafte in premierja Mohameda Mosadka, razočaran. Šah Mohamed Reza Pahlavi je po vrnitvi na oblast postopoma vzpostavil vse bolj avtoritaren režim, v katerem je bila opozicija nadzorovana in zatirana. Takhti, ki se je zavzemal za nacionalni ponos, socialno pravičnost in demokratičnost, se je pozneje pridružil opozicijskemu gibanju Nacionalna fronta in postal trn v peti režimu šaha Mohameda Reze Pahlavija. SAVAK, nekdanja tajna iranska policija, ga je večkrat zasliševala. Ko je leta 1966 Mosadek umrl, se je Takhti kljub opozorilom in grožnjam oblasti udeležil njegovega pogreba. Po nekaterih zapisih mu je oblast potem celo oteževala treninge in ga nadzorovala. A podpore ljudi ni nikoli izgubil.
Skrivnostna smrt, ki še danes ni razjasnjena
Januarja 1968 je iranski svet pretresla novica, da so njihovega junaka našli mrtvega v hotelu Atlantic v Teheranu. Uradna razlaga je bila samomor in to le štiri mesece po rojstvu sina. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot sto tisoč ljudi in takrat naj bi le redki verjeli, da je šlo za samomor. Njegov grob v južnem Teheranu še danes obiskuje veliko ljudi – navijači, športniki in običajni ljudje.
Preberite še:
