Sreda, 17. 10. 2018, 18.15
6 let
Željko Najdek
To je prvi Slovenec s posebnimi potrebami, ki bo pretekel maraton, o katerem sanjajo mnogi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
1
37-letni Jeseničan Željko Najdek, uporabnik radovljiškega centra za usposabljanje, delo in varstvo, si želi preteči newyorški maraton.
Nastop na newyorškem maratonu so sanje marsikaterega tekača. Čez nekaj dni, 4. novembra letos, se bodo uresničile tudi Željku Najdku, 37-letnemu Jeseničanu s posebnimi potrebami. Postal bo prvi Slovenec s takšnim statusom, ki bo okusil čast nastopa na največjem in zaradi številnih vzponov na mostovih tudi enega najtežjih maratonov na svetu.
Željko Najdek je uporabnik Centra za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica. Od nekdaj je imel rad šport, kar 11 let je treniral judo, in bil od nekdaj zelo zagnan.
To potrjuje tudi eden od njegovih dveh tekaških trenerjev Klemen Dolenc, priljubljeni trener iz kraja Vrbnje pri Radovljici, ki smo ga na Siol.net že predstavili. Dolenc je med drugim redni spremljevalec ljubljanskega maratona ter človek z veliko začetnico. Za popularizacijo teka med ljudmi z motnjo v razvoju je bil leta 2016 razglašen za naj prostovoljca leta.
Željko je najprej treniral judo in se zaradi svoje uspešnosti udeležil specialne olimpijade v Šanghaju, nato pa se pred šestimi leti začel ukvarjati s tekom. K projektu Pet tekov za pet nasmehov ga je pritegnil trener Klemen Dolenc (na levi), priključil pa se jima je tudi športni pedagog Jure Vajs.
Začelo se je s Petimi teki za pet nasmehov
Dolenc je namreč pobudnik projekta Pet tekov za pet nasmehov, v okviru katerega je v tekaške vode pritegnil uporabnike varstveno-delovnih centrov, torej osebe s posebnimi potrebami. Začelo se je s petimi oz. šestimi tekači (Željko je bil rezerva) iz CUDV Radovljica, danes so v projekt vključeni vsi slovenski centri za usposabljanje ljudi z motnjo v razvoju.
Zgodbe, ki jih je na Sportalu že spisal maraton v New Yorku:
Luka Banič: Vse, kar sem vložil v ta maraton, se mi je bogato obrestovalo.
Damjan Habjanič: Vijoličasti lev s Ptuja kljub bolečinam uresničil svoje sanje #foto
Matjaž Vrhunc, Slovenec, ki je pretekel vse največje maratone
Spodbuda za prevzemanje odgovornosti in večjo samostojnost
Spodbujajo jih, da se vključujejo v povsem običajno tekaško druščino, ki jih po besedah Dolenca sprejema kot sebi enake. Da se sami odpravijo na avtobus in zapeljejo po štartno številko, odidejo na štart, odtečejo kilometre na tekmovanju in se samostojno vrnejo domov.
"To jim daje občutek odgovornosti," poudarja Jure Vajs, športni pedagog in strokovni delavec CUDV Radovljica, ki bo na letošnjem ljubljanskem maratonu nastopil na najdaljši razdalji, newyorškega pa pretekel skupaj z Željkom.
Željka smo obiskali na treningu na Atletskem stadionu v Radovljici.
Osebe s posebnimi potrebami so redni udeleženci ljubljanskega maratona
Udeležba za tekače, ki tečejo pod okriljem Dolenčevih tekaških nasmehov, je na ljubljanskem maratonu že stalnica. Lani jih je na tej prireditvi, ki velja za največji tekaški dogodek v Sloveniji, teklo kar 50.
Letos jih bo samo iz radovljiške enote teklo več kot deset. "Večina se bo lotila teka na deset kilometrov, saj je letos poudarek na tem, da se vsega lotijo sami, prej so hodili s spremljevalci," je razložil Vajs.
Newyorškega maratona se vsako leto udeleži več kot 50 tisoč tekačev. Toliko jih teče samo na maratonski razdalji!
V New Yorku si želi izboljšati osebni rekord
Svoj prvi maraton je prav v Ljubljani pretekel tudi Željko, in to pred dvema letoma, ko je z 42-kilometrsko znamko opravil v času 4;42:22. Zdaj bi rad svoj osebni rekord še izboljšal.
Svoj prvi maraton je pretekel v Ljubljani leta 2016. Takrat je 42-kilometrsko znamko pretekel v času 4;42:22, v New Yorku si rezultat želi izboljšati.
"Razmišljam o štirih urah in treh minutah," prizna. Novo znamko bo lahko naskakoval že 4. novembra, ko se bo s skupino tekačev, ki trenirajo z Dolencem, podal na traso slovitega newyorškega maratona, ki se ga vsako leto udeleži več kot 50 tisoč tekačev.
V pričakovanju
Željko se izziva že močno veseli. Pravzaprav se ga veseli, že odkar je pred dvema letoma izvedel zanj, pravi. Z letalom je že letel – takrat še kot judoist se je udeležil specialne olimpijade v Šanghaju –, vse preostalo bo zanj novo. Tudi košarkarsko tekmo v ligi NBA (med Knicksi in Indiano) si bo lahko ogledal v živo. Najverjetneje mu tudi muzikal na Broadwayu ne uide.
Dolge razdalje se mu zdijo zanimive, pravi, tudi znameniti tekaški zid, ki ga poznajo predvsem maratonci, je že spoznal. Srečala sta se predlani na ljubljanskem maratonu, ko je vanj "trčil" na 30. kilometru. "Takrat ni druge, kot da iz teka preklopiš v hojo," je pojasnil.
Osebe s posebnimi potrebami želijo vključiti v povsem običajno življenje
V New York bo z Željkom odpotoval tudi športni pedagog Jure Vajs, ki v CUDV Radovljica že od leta 2007 osebe s posebnimi potrebami usmerja na športno pot. Pravi, da mu uporabniki centra njegov energetski vložek vračajo neštetokrat na dan in da se delo z osebami s posebnimi potrebami težko primerja z delom, na primer, z otroki v osnovni šoli, kjer otroci večinoma potrebujejo ogromno motivacije, da se lotijo športa. Pri delu z osebami s posebnimi potrebami je obratno: motivacije jim nikoli ne zmanjka.
"Želim si, da bi ljudje s posebnimi potrebami tekmovali z nami, ne samo na tekmovanjih, kjer se merijo z drugimi osebami z motnjo v duševnem razvoju," poudarja športni pedagog Jure Vajs.
Z Dolencem sta se spoznala pred šestimi leti, ko je zagnal projekt Pet tekov za pet nasmehov, in postala sta zelo dobra prijatelja. "Klemen nam je predstavil idejo in takoj smo jo podprli. Sam sem bil najprej v projekt vpet po poklicni poti, sčasoma pa je to postalo več kot služba," je povedal in izpostavil glavni razlog, ki projektu daje še večjo težo.
"Uporabniki zavodov se sicer že dolga leta športno merijo v okviru specialnih olimpijad, a tekmujejo samo z drugimi osebami z motnjo v duševnem razvoju, kar pomeni, da gre za zaprt krog, kamor so ujeti tudi tisti, ki so športno bolj sposobni. No, mi smo želeli, da tekmujejo z nami, to je naš višji cilj. Gre za normalizacijo njihovega športnega udejstvovanja, za spodbujanje njihove odgovornosti in samostojnosti. Zakaj se ne bi priključili tudi ekipnim športom, na primer nogometni ali košarkarski ekipi? Na začetku smo si prizadevali predvsem za rezultat, vedno daljše razdalje, potem pa smo v ospredje postavili željo po normalizaciji življenja. To naj bo čim bolj podobno našemu," je pojasnil osnovno filozofijo svojega delovanja.
Je delo športnega pedagoga za osebe s posebnimi potrebami kaj drugačno? "Pravzaprav razlike, če je človek gibalno normalno sposoben, ni," pravi Vajs, ki opaža, da je pri delu z osebami s posebnimi potrebami precej manj časa treba vložiti v motivacijo. Te jim namreč nikoli ne zmanjka, opaža. "So zelo odprti, zagreti, srčni … Srce res nosijo na dlani," priznava. "Hitro se razveselijo in hitro so potrti, a to nikoli ne traja dolgo."
Željkova tekaška druščina v Radovljici. "Tekače s posebnimi potrebami spodbujamo, da se priključijo tekaškim skupinam. Tako postajajo bolj odgovorni in samostojni. Tekači jih zelo dobro sprejmejo," ugotavlja Dolenc.
Željkova pot čez lužo s sponzorsko podporo
Nastop na newyorškem maratonu je zaradi zapletene poti (norma, loterija, prijava prek agencije), po kateri se lahko prebiješ do štartne številke, dokaj zapleten. Željko se je do nje dokopal prek skupinske prijave. "V New York gremo prek agencije," je povedal Dolenc.
Za štartnino so odšteli okrog 350 evrov, skupaj s prevozom in nastanitvijo jih bo celotna pot v Veliko jabolko stala okrog dva tisoč evrov. Za kritje Željkovih stroškov je poskrbel Dolenc, ki mu je našel sponzorje. "Poskrbeli so tudi za opremo, tudi za športne copate in očala," je povedal. Seveda v prtljagi ne bo manjkala niti slovenska zastava.
Željko, ki je med tekači v okviru projekta Pet tekov za pet nasmehov izstopal po sposobnosti, vzdržljivosti in želji po še, je tako zagnan, da ga morata trenerja kar malce držati nazaj, se pošalita. Kupil si je tudi športno uro, kjer beleži vso statistiko, Jure pa jo analizira. Skupaj z Dolencem sta prejšnji konec tedna trenirala v Kranjski Gori. "Kot pravi profesionalci," se je pošalil trener, "želeli smo, da izkusi, kako je, če si profesionalni športnik. Tudi kako je videti čas za regeneracijo, torej obisk savne, bazena in podobno."
Preberite še:
1