Četrtek, 27. 11. 2025, 14.00
1 ura, 51 minut
Razdražljivo črevo pod drobnogledom: gastroenterolog razkriva, kako prepoznati in obvladati IBS
Sindrom razdražljivega črevesja spada med najpogostejše težave sodobnega prebavnega sistema, kljub temu pa o njem še vedno kroži veliko nejasnosti. Gre za stanje, ki ne ogroža življenja, a lahko močno vpliva na počutje, produktivnost in kakovost vsakdana. Mnogi posamezniki se soočajo z napihnjenostjo, bolečinami, krči in nepredvidljivimi spremembami pri odvajanju, kar lahko omejuje družabno življenje in poveča raven stresa.
V pogovoru z gastroenterologinjo dr. Tajdo Košir Božič, dr. med., spec. gastroenterologije, smo osvetlili, zakaj nastane IBS, kako ga prepoznati ter katere spremembe življenjskega sloga in prehrane lahko prinesejo največ olajšanja.
1. Kaj je sindrom razdražljivega črevesja (SRČ oz. IBS v angleščini) in kako vpliva na vsakdanje življenje?
Sindrom razdražljivega črevesja (angleško irritable bowel syndrome oz. IBS) je ena najpogostejših funkcionalnih motenj prebavil, ki prizadene od deset do 15 odstotkov odraslih v razvitih državah. Funkcionalna motnja pomeni, da s preiskavami ne ugotavljamo posebnosti, prebavni trakt je torej videti zdrav, moteno pa je njegovo delovanje.
Pogosteje se pojavlja pri ženskah in mladih. Gre za klinično stanje, ki ne ogroža življenja, vendar lahko pomembno vpliva na njegovo kakovost. Neprijetni simptomi lahko omejujejo vsakodnevne in družabne aktivnosti, stres in tesnoba pa pogosto poslabšata simptome.
2. Kateri so najpogostejši simptomi SRČ?
Simptomi se razlikujejo med posamezniki, a običajno vključujejo kombinacijo bolečin ali krčev v trebuhu (pogosto olajšani po odvajanju), napihnjenosti in občutka napetosti ter spremembe v odvajanju blata. Ponoči bolečina ponavadi ni prisotna. IBS načeloma ne povzroča krvi v blatu (razen če huda driska ali zaprtje vplivata na nastanek analne razpoke ali hemoroidov), hujšanja ali vročine. Če so prisotni ti znaki, je treba pomisliti na druge bolezni, kot sta kronična vnetna črevesna bolezen ali celiakija.
Da postavimo diagnozo IBS, mora imeti posameznik ponavljajočo se bolečino v predelu trebuha, ki se pojavlja vsaj enkrat na teden zadnje tri mesece, prvi simptomi pa so se pojavili vsaj šest mesecev pred postavitvijo diagnoze. Težave morajo biti povezane z dvema od naslednjih simptomov:
1. povezanost z odvajanjem blata,
2. spremenjena pogostost odvajanja blata,
3. spremenjena konsistenca blata.
Glede na prevladujočo konsistenco blata IBS delimo na štiri podskupine: IBS s prevladujočim zaprtjem (IBS-C), IBS s prevladujočo drisko (IBS-D), IBS z izmenjavanjem driske in zaprtja (IBS-M) ter IBS, pri katerem so spremembe v konsistenci blata minimalne (IBS-U).
3. Kateri so mogoči vzroki za SRČ?
Sindrom razdražljivega črevesa nastane zaradi kombinacije več dejavnikov, ki vplivajo na delovanje prebavil. Težave nastanejo zaradi motene komunikacije med možgani ter živčnim sistemom črevesja, kar povzroči prekomerno občutljivost, spremenjeno gibanje črevesa, bolečine in spremembe v odvajanju blata.
Pri nastanku najverjetneje sodelujejo tudi vplivi okolja, stres, genetski dejavniki, intolerance na hrano, mikrobiom, vnetje ter nepravilnosti v prenosu signalov v prebavilih. Včasih se težave lahko začnejo po preboleli črevesni okužbi ali uporabi antibiotikov.
4. Kako prehrana vpliva na simptome SRČ?
Več kot 80 odstotkov posameznikov z IBS poroča o poslabšanju simptomov ob uživanju določenih živil, zlasti po zaužitju fermentabilnih ogljikovih hidratov in maščob. Večina jih tako spremeni svoje prehranjevalne navade.
Kot prvi ukrep svetujemo "tradicionalne" dietne ukrepe, ki vključujejo redne obroke, omejitev kave in alkohola ter omejitev uživanja pekoče in mastne hrane. Svetujemo tudi prilagoditev vnosa vlaknin; posamezniki naj se osredotočijo na zadosten vnos predvsem topnih (avokado, sladek krompir, oves, slive, banane, buče). Pazljivi moramo biti pri vnosu netopnih vlaknin (stročnice, polnozrnata živila, semena), ki lahko ob prevelikih količinah simptome še poslabšajo.
Če to ne pomaga, lahko poskusimo z dieto low FODMAP, ki temelji na omejevanju ali izločanju živil z visoko vsebnostjo slabo prebavljivih ogljikovih hidratov (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, pšenica, umetna sladila). Ker dieta temelji na izključevanju skupin živil, kar lahko vodi do poslabšanja prehranskega stanja in pomanjkanja mikrohranil, je potreben nadzor kliničnega dietetika.
Brezglutenske diete ali diete izključevanja na podlagi protiteles IgG se odsvetujejo, dokazov za njihovo uporabo nimamo.
5. Kako lahko butirat (maslena kislina), fruktooligosaharidi, bifidobakterije pomagajo pri zdravljenju SRČ?
Butanojska kislina, znana tudi kot butirat ali maslena kislina, je kratkoverižna maščobna kislina, ki jo v naravi najdemo kot sestavni del maščobne frakcije mleka in mlečnih izdelkov. V človeškem telesu butirat nastaja kot posledica fermentacije prehranskih vlaknin. Zadnja leta se raziskuje njegova vloga pri bolnikih, ki imajo obolenja prebavil, med drugim tudi IBS. Butirat predstavlja glavni vir hrane za celice debelega črevesa. S svojim delovanjem zmanjšuje lokalno vnetje v črevesni sluznici, krepi tesne stike med celicami črevesne stene in s tem zmanjša prepustnost črevesja, ki je pri nekaterih ljudeh z IBS povečana. Uravnava črevesni živčni sistem, lahko omili napenjanje in bolečine ter podpira rast koristnih bakterij v črevesju.
Fruktooligosaharidi kot prebiotiki podpirajo rast koristnih bakterij, ki proizvajajo butirat in prispevajo k večji raznolikosti mikrobiote. Bifidobakterije neposredno sodelujejo pri vzdrževanju zdrave mikrobiote.
6. Katere so dolgoročne strategije za obvladovanje SRČ?
Izjemnega pomena pri obvladanju IBS je pogovor o naravi bolezni. Osebi z IBS je treba razložiti, da gre za stanje, ki ne ogroža življenja, vpliva pa na njegovo kakovost. Velik vpliv ima lahko sprememba življenjskega sloga, ki vključuje tudi spremembo prehranjevalnih navad – kot opisano zgoraj. Pri obvladovanju simptomov IBS sta pomembna tudi sprostitev in telesna aktivnost. Koristne so sprostitvene tehnike, kot sta avtogeni trening in joga, dokazano pa učinkuje tudi kognitivno-vedenjska terapija. Zdravila, ki jih uporabljamo za terapijo IBS, vključujejo antimotilitetike, odvajala, spazmolitike, specifične antibiotike, občasno se odločimo tudi za uporabo antidepresivov. Terapijo predpišemo glede na prevladujoče težave in konsistenco blato. Posamezniki z IBS si lahko pomagajo tudi z uporabo specifičnih prehranskih dopolnil (npr. butirata).
Izvedite več o Colosalu
Naročnik oglasnega sporočila je PONTUS PHARMA, D. O. O.
