Nedelja, 14. 10. 2018, 16.00
6 let, 1 mesec
Obrazi ljubljanskega maratona (4.) - Petra Zupet, vodja zdravstvene službe na LM
Vprašanje zdravnice, ki da misliti: Zakaj ljudje za avto skrbijo bolj kot zase?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
1
Petra Zupet, strokovna direktorica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, specialistka medicine športa, že več kot deset let bdi nad medicinsko oskrbo na ljubljanskem maratonu. V šali pravi, da že na podlagi vremenske napovedi lahko približno napove, koliko dela bodo v času maratona imeli reševalci. Tako kot zdravniška stroka tudi sama zagovarja uvedbo preventivnega zdravniškega pregleda pred nastopom na športni prireditvi in se sprašuje, zakaj ljudje za svoj avto skrbimo bolj kot za svoje zdravje. "Večina ljudi sprejema, da je redni letni pregled za avto obvezen, in ga zato tudi opravi. Zakaj bi za avto skrbeli bolje kot zase?"
Že več kot deset let ste na čelu nujne medicinske oskrbe na ljubljanskem maratonu. Ste opazili kakšne posebnosti? So ljudje preveč natrenirani, se na tekaško prireditev podajo premalo pripravljeni?
Petra Zupet, strokovna direktorica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, specialistka medicine športa že več kot deset let vodi zdravstveno službo na Ljubljanskem maratonu.
Dejstvo je, da imamo vedno več težav na otroških tekih, kar kaže na to, da gredo otroci občasno prek svojih sposobnosti, da zaradi izčrpanosti omedlevajo, bruhajo in podobno, medtem ko so pri odraslih nihanja.
Najmanj intervencij smo imela leta 2012, ko je na maratonu snežilo, saj so bili tekači še posebej previdni, največ pa jih imamo ob lepem vremenu, ko ljudje večkrat pretiravajo in skušajo doseči svoj rekord.
Sicer pa se nam to, kar se je zgodilo lani, ni še nikoli. Dva tekača sta na prvem oz. petem kilometru trase na maratonski oziroma polmaratonski razdalji doživela srčni infarkt. Že kdaj prej smo imeli reanimacijo, dveh takih primerov naenkrat pa še ne.
Zdravniki in drugi zdravstveni delavci imajo vedno več dela na otroških tekih.
Ta dva primera bi se lahko zgodila tudi med treningom, teden ali mesec prej ali pozneje, ko zdravniška oskrba ne bi bila tako hitra. Bi potencialne patologije lahko odkrili že na preventivnem zdravniškem pregledu?
Da. Res je, da je, če se je to že moralo zgoditi, bolje, da se je na dobro organiziranem maratonu, kjer je nujna medicinska pomoč v bližini, kot pa nekje na samem, ko ni v bližini nikogar, ki bi bil sposoben za reševanje takšne situacije.
Lani sta kar dva tekača na Ljubljanskem maratonu doživela srčni infarkt. "Če se je že moralo zgoditi, potem je bolje, da se je na dobro organiziranem maratonu, kjer je nujna medicinska pomoč v bližini, kot pa nekje na samem, ko ni v bližini nikogar, ki bi bil sposoben za reševanje takšne situacije," pravi Zupetova.
V omenjenih primerih sta gospoda res imela veliko srečo, kajti če bi se jima to zgodilo nekaj dni prej ali pozneje med tekom nekje na polju, po hribu, v bližini pa ne bi bilo nikogar, je vprašanje, kakšen bi bil razplet. Imela sta srečo, da je bila pomoč blizu, prav tako pa tudi defibrilator. Pri tekaču, ki se je zgrudil na prvem kilometru, pa je bilo dobro tudi to, da sta takoj za njim tekla dva zdravnika in se ustrezno odzvala.
Zdravniki imajo največ dela s tekači, ki se lotijo teka na 21 kilometrov.
O pomenu preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov stroka ogromno govori in jih ravno zaradi tega, ker so med drugim namenjeni preprečevanju nenadnih srčnih smrti, tudi priporoča, vendar tako rekreativni kot tudi tekmovalni športniki to premalo "slišijo".
Na nekaterih maratonih v tujini morajo udeleženci predložiti zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da so sposobni naporov, ki jih prinaša tek.
Na večini maratonov v tujini že zahtevajo zdravniško spričevalo, kar pomeni, da mora vsak, tudi rekreativni športnik, predhodno opraviti preventivni zdravstveni pregled.
Določeno je tudi, kaj mora tak pregled obsegati in kdo lahko pregled opravi (specialist medicine športa). Nikakor ni dovolj, da se samo na podlagi pregleda stare zdravstvene dokumentacije izda zdravniško spričevalo. Takšna so tudi strokovna mednarodna priporočila.
Dejstvo je namreč, da smo med vadbo, ki je sicer zdrava, bolj ogroženi za pojav zapletov tihe srčno-žilne bolezni, ki se v mirovanju ne izrazi, izrazi pa se med aktivnostjo kot srčni zastoj. Pri neaktivni populaciji se srčna obolenja običajno kažejo v obliki tipične bolečine v prsih, ki se lahko širi v roko, čeljust, brado, zadihanosti, zmanjšane fizične sposobnosti in podobno. Te simptome lahko prepoznamo pravi čas in zato veliko teh smrti preprečimo.
Pri športnikih pa običajno ni nobenih opozorilnih znakov, prvi znak se kot srčni zastoj pokaže šele takrat, ko smo najbolj aktivni. Če zraven ni ustrezne zdravstvene oskrbe, lahko umremo. To je tudi razlog, da se preventivni zdravstveni pregledi tako poudarjajo. Športniki, ki redno vadijo, še posebej če gre za srednjo ali visoko intenzivno vadbo, bi morali opraviti preventivni zdravstveni pregled, ki vključuje pregled pri zdravniku, EKG, pregled krvi, pregled krvnega tlaka, obremenitveno testiranje.
Kakšen odstotek rekreativcev se odloča za preventivne zdravstvene preglede?
Zelo majhen. Največ rekreativcev, ki se odločijo za preventivni pregled, prihaja iz vrst tekačev, sledijo jim kolesarji, pri drugih panogah pa se to nekako izgubi.
V Italiji se pregleda udeležijo vsi rekreativci, saj je zanje obvezen oz. potrdilo o zdravstvenem stanju zahtevajo na vseh športnih prireditvah. Tudi medicina športa je dobro urejena, nihče jim zdravniškega spričevala ne bo podpisal brez ustreznega predhodnega pregleda. Pri nas se to žal dogaja. Tudi pri otrocih, ki bi jih morali najbolj čuvati.
Tudi organizatorji ljubljanskega maratona so razmišljali o uvedbi zdravniških spričeval. Menda so se ustrašili upada prijav in dejstva, da se da takšna spričevala dobiti tudi brez pregleda, ter tako ostali zgolj pri priporočilih. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Lani smo se z organizatorji zelo veliko pogovarjali na to temo in bili že blizu odločitvi, da bi od tekačev zahtevali zdravniško potrdilo oz. da bi uvedli pravilo, po katerem bi preventivni zdravstveni pregled postal obvezen. Ravno zaradi zgoraj omenjenih pomislekov so verjetno idejo za zdaj opustili. Če bi se za ta korak odločili, bi ga morali preslikati na vse prireditve v Sloveniji. Medicinska stroka to podpira, mislim pa, da se organizatorji bojijo, da bi število prijav na ta račun upadlo.
Osebno menim, da je glede preventive težava predvsem v našem trenutnem razmišljanju. Večina ljudi sprejema, da je redni letni pregled za avto obvezen, in ga zato tudi opravi. Zakaj bi za avto skrbeli bolje kot zase?
Bo zaradi želje organizatorja, da maraton pridobi zlati znak Mednarodne atletske zveze (Golden Label), medicinska služba na letošnjem maratonu dodatno okrepljena? Ena od novosti je, da bo na vsaki okrepčevalnici (na vsakih pet kilometrov) zagotovljen tudi defibrilator.
Tako je, najmanj na vsaki okrepčevalnici bo po en defibrilator, zraven pa bo vedno tudi nekdo, ki ga bo znal ustrezno uporabljati. Dobili bomo tudi dodatna sanitetna vozila, saj se včasih zgodi, da je naenkrat potrebnih več reševalnih vozil na terenu. Z dodatnimi sanitetnimi vozili vojske bodo razbremenjeni reševalni avtomobili, ki so opremljeni za urgentna, življenje ogrožajoča medicinska stanja.
Ob tej priložnosti bi rada tudi pozvala tako druge tekače kot tudi gledalce ob progi, da človeku, ki je nezavesten, takoj pomagajo s temeljnimi postopki oživljanja, vsaj z zunanjo masažo srca. S tem lahko močno povečate preživetvene možnosti te osebe in ohranjate njegov krvni obtok do prihoda zdravstvene ekipe.
Bojim se, da smo na tem področju premalo samozavestni in da bi vsak raje počakal strokovno pomoč, kot pa se sam lotil dela.
To je res, pa ni treba, da je tako. Želela bi, da bi v Sloveniji uvedli kampanjo ozaveščanja, tako kot smo jo za uvedbo urgentnega pasu na cesti, ki nas uči, kako se umakniti s ceste, da omogočimo prostor reševalnemu vozilu. Nujno bi potrebovali še kampanjo na temo temeljnih postopkov oživljanja.
Veliko slabše je namreč, če se bojimo pristopiti k osebi, ki je brez zavesti, da ne bi storili kaj narobe, kot pa če se lotimo oživljanja in smo proaktivni.
Volkswagen 23. Ljubljanski maraton na Siol.net in Planet TV
Volkswagen 23. Ljubljanski maraton bo na sporedu zadnji oktobrski konec tedna. V soboto, 27. oktobra, bodo na sporedu otroški in šolski teki ter Fun tek z dobrodelno noto, nedelja pa bo dan za tekače, ki se bodo preizkusili na trasah z 10, 21 in 42 kilometri.
Maratonsko dogajanje bomo z zgodbami in podrobnejšimi informacijami podrobno spremljali tudi na našem portalu. Neposredni prenos nedeljskega programa boste lahko spremljali na Siol.net in Planet TV.
1