Ponedeljek, 7. 11. 2016, 19.30
7 let, 2 meseca
Damjan Habjanič o svoji maratonski izkušnji
Vijoličasti lev s Ptuja kljub bolečinam uresničil svoje sanje #foto
Če imaš željo in si zanjo pripravljen tvegati vse, lahko uresničiš nemogoče. To iz dneva v dan dokazuje 30-letni Damjan Habjanič s Ptuja. V letu dni je izgubil 80 kilogramov, postal tekač, prebolel težko bolezen in pretekel newyorški maraton. S tem je uresničil svoje tekaške sanje.
Kdor je Damjana Habjaniča poznal pred letom 2013 in do leta 2016 z njim izgubil vse stike, bi ga danes le stežka prepoznal.
Nasmeh, glas in značaj so ostali, a stas se je vmes dodobra spremenil.
30-letni Ptujčan, ljubitelj boksa in nogometa, je v letu dni shujšal za neverjetnih 74 kilogramov.
O njegovi preobrazbi smo na www.siol.net že pisali, pred letom dni pa smo nekaj besed namenili tudi njegovemu boju z rakom in sporočilu vsem, naj ob vsaki sumljivi tvorbi nemudoma obiščejo zdravnika.
Ne prezrite:
Zgodba o Damjanu Habjaniču, prerojenem maratoncu
Damjanu Habjaniču je zdravje prekrižalo načrte
V New Yorku bi moral teči že lani, a ga je ustavila težka diagnoza.
Lani ga je ustavil rak, a se ni vdal
Diagnozo raka so Damjanu postavili pred približno letom dni.
Takrat je že imel plačano štartnino za newyorški maraton (nanj se je uvrstil z žrebom), tekaško prireditev, ki velja za eno najprestižnejših in najbolj obiskanih.
Rezerviral je tudi že letalsko vozovnico in prenočišče v mestu, ki nikoli ne spi, le na letalo bi se moral vkrcati.
Bilo je prenevarno
Želel si je biti zraven, pa ni šlo. "Zdravnikom sem dal vedeti, da sem maraton pripravljen tudi prehoditi, če drugače ne gre, pa so rekli, da je to prenevarno. Tvegal bi notranje krvavitve, s tem pa se ne gre šaliti," je pripovedoval lani.
Sprijaznil se je s tem, da mu maraton v New Yorku ni namenjen, in bil pripravljen čakati na dan, ko mu bo nastop v Velikem jabolku vendarle usojen.
Čakal je leto dni in ga dočakal. Štartno številko je imel zagotovljeno že z lanskim žrebom, a je moral ponovno plačati zanjo. Posel je pač posel.
Poleti je trdo treniral. Med drugim je odtekel nekaj daljših tekov in se s prijateljico Tadejo odpravil s kolesom na Krk. Takrat sta oba premagala lastne meje. Treniral je le dva dobra tedna
Tudi letos ni šlo brez težav. Preveč si je želel. Poleti je pretekel več dolgih tekov zapored, kolesaril do morja in podobno.
Posledice so se pokazale v poškodbi kolen. Trener Tomaž Pivec, ki je budno spremljal Damjanov napredek, mu je zato pripravil poseben program vaj za moč.
V zadnjih osmih tednih je tekaške kilometre nabiral samo v dveh in pol. Dosežen čas na maratonu (4;54:42) ga zato ne preseneča. Nasprotno, nanj je ponosen.
"Lani sem bil maraton sposoben preteči v treh urah in 15 minutah. Ker je proga v New Yorku zahtevnejša, sem ocenil, da bi ga zmogel preteči v času 3;30:00, zato sem se registriral v prvi štartni blok.
Letos sem bil precej slabše pripravljen kot lani, zato me ni presenetilo, ko so me po desetem kilometru tekači začeli prehitevati kot po tekočem traku," je pripovedoval sredi noči, ko zaradi adrenalina še vedno ni mogel zaspati.
Do cilja je bil pripravljen iti tudi po vseh štirih
Bilo je zelo težko, a nepozabno, se je spominjal. Odpovedali sta mu obe koleni, za nameček pa so se pojavile težave s kolkom, a ni odnehal. Do cilja je bil pripravljen iti tudi po vseh štirih.
"Zadnje štiri kilometre sem tekel v solzah. V zadnjih tisoč metrih so se mi zaradi napora, vzdušja in adrenalina pojavili še krči, zato sem se ustavil še pri reševalcih. Zaradi neverjetnih bolečin, nekoliko pa tudi zaradi spominov na prehojeno pot so me oblivale solze," je po moško priznal.
Boksarski trener je bil prvi, ki ga je poslal na tekaško stezo
Za izkušnjo je hvaležen marsikomu. Predvsem boksarskemu trenerju Ivanu Pučku iz Boksarskega kluba Ring na Ptuju, ki ga je poleti 2013 po treningu boksa peljal na atletski stadion in mu rekel, da naj preteče 200 metrov. To je bil Damjanov tekaški začetek. Pri tem sta mu ob strani stala tudi tekaški trener Urban Praprotnik in TAO tekaška akademija za odrasle, podprli pa so ga tudi sponzorji.
Večino tekov odteče v dresu Nogometnega kluba Maribor. Praprotnik: Kakšen je tvoj cilj?
Prav Praprotnik ga je pred dvema letoma pred predstavitvijo v mariborskem Vitrinskem dvoru pred množico obiskovalcev vprašal, kakšen je njegov naslednji cilj.
Želim si preteči maraton v New Yorku, je takrat Habjanič odgovoril jasno in glasno. To je bil njegov prvi korak proti cilju, ki ga je uresničil včeraj.
Tudi med tekom z NK Maribor
Tako kot večino maratonov je tudi tega pretekel v dresu Nogometnega kluba Maribor. Ne skriva, da je eden najbolj strastnih navijačev.
Pravi, da New Yorka ne bo pozabil nikoli. "To je fantazija. Na Manhattnu te množica dobesedno ponese, neverjetno je tudi v Centralnem parku, kjer je cilj. Če ne bi bilo takega vzdušja, bi me verjetno že zdavnaj odpeljali z reševalnim vozilom," je namignil.
Ameriško izkušnjo bo dodobra izkoristil
Dneve, ki jih je preživel in ki ga še čakajo v Velikem jabolku, uživa z veliko žlico.
Med drugim si je že ogledal košarkarsko tekmo lige NBA, obiskal je tekmo hokejske NHL-ekipe NY Rangers, zraven pa doživel številna naključja. Vsa bolj ali manj povezana s Slovenijo.
Tako je na primer vstopnice za ogled košarkarske tekme kupil pri Američanu, ki je letošnje poletje preživel na eni od kmetij v Tržiču, slovensko zastavo pa pri prodajalcu slovenskih korenin.
Srečanje z boksarsko legendo Hectorjem Roco. Habjanič je bil presenečen, ko ga je zagledal, in še bolj presenečen, ko je ta privolil v fotografiranje.
Med obiskom legendarne telovadnice Gleason's - to je kot vnet boksarski navdušenec takoj zapisal na seznam znamenitosti, ki si jih želi ogledati v New Yorku - je naletel na legendarnega boksarskega trenerja Hektorja Roco. Ta je treniral številna znana boksarska imena, ameriško igralko Hilary Swank pa pripravljal na snemanje filma Punčka za milijon dolarjev.
The Trainer: Hector Roca from bigcitypix on Vimeo.
V prostem času peče tudi torte. V obliki navijaškega šala NK Maribor jo je spekel za prijatelja. Dokler ne bo povsem pripravljen, bo pekel torte
Naslednjega cilja si še ni zastavil. Najprej bo poskušal pozdraviti poškodbo, potem bo lažje presodil, kako naprej. "Vmes bom pekel torte," me je presenetil. Kakšne torte?
"Rojstnodnevne torte. Začel sem jih peči mesec in pol pred maratonom, da sem odmislil bolečine, zdaj pa bom to nadaljeval," je napovedal.
"Boril sem se kot lev, trpel pa kot Kristus," je strnil svojo maratonsko izkušnjo v New Yorku.
Šport mu je rešil življenje
Prav tako si želi ostati v športu. Zaveda se, da mu je ta rešil življenje.
"Ko sem bil bolan, so zdravniki rekli, da sem tako hitro okreval ravno po zaslugi dobre kondicije. Šport mi je omogočil drugo življenje."
Zaradi športa in svoje zgodbe je postal tudi navdih. Mnogi ga še vedno cukajo za rokav ter se mu zahvaljujejo, ker jih je navdihnil z energijo in prepričanjem, da je v življenju vse mogoče. Če se le hoče.
1