Zgodba o Damjanu Habjaniču, prerojenem maratoncu

Najboljše zgodbe se vedno zgodijo in izvejo po naključju, tudi zgodba o Damjanu Habjaniču, ki je bil v začetku marca izžreban za nastop na enem od najbolj množičnih in čislanih maratonov na svetu, newyorškem maratonu.

Damjana Habjaniča smo poklicali za izjavo o loterijski sreči, ki ga je doletela med žrebom za nastop na letošnjem newyorškem maratonu, a dobili precej več. Navdihujočo zgodbo o človeku, ki je v kratkih dveh letih 155 kilogramov telesne teže skrčil na 81 kilogramov. In postal nov človek. Maratonec, boksar z velikimi športnimi in življenjskimi apetiti.

Klik, ki spremeni življenje

Šolanemu mizarju, ki so mu pri rosnih 26 letih odvečni kilogrami že pošteno grenili življenje ‒ težave so mu povzročale že stopnice, leta 2012, ko je z navijači Nogometnega kluba Maribor obiskal Grčijo, ni zmogel niti poti do famozne atenske Akropole, srčni utrip mu je že navsezgodaj zjutraj poletel v višave (120 utripov na minuto, danes idealnih 50) – se je praktično čez noč zgodil "klik".

Povsem je opustil uživanje gaziranih pijač (tudi na priporočilo zakoncev Žlahtič iz Mizarstva Žlahtič d.o.o., kjer je Damjan zaposlen) in preklopil na vodo, odpovedal se je alkoholu in nezdravi hrani in že v šestih mesecih izgubil 20 kilogramov, v 15 mesecih pa neverjetnih 74!

23. julij 2013, datum, ki ga ne bo pozabil

Brez muje seveda ni šlo in brez truda tudi uspehov ne bi bilo. Najprej je začel hoditi, petkrat na teden je prehodil osem kilometrov, nato pa nekega dne povsem po naključju prestopil prag boksarskega kluba Ring na Ptuju in Ivana Pučka, prvega trenerja našega boksarskega šampiona Dejana Zavca povprašal, ali takšne kot je on, tudi sprejmejo v svoje vrste.

Datum 23. julij 2013 je datum, ki mu je življenje obrnil na glavo. V najboljšem pomenu besede. "To je dan, ko sem začel trenirati boks," se spominja Habjanič, znašel se je pod okriljem trenerja Pučka, ki mu je danes kot drugi oče. "Po prvem treningu me je peljal na atletsko stezo. Takrat sem s težavo pretekel 200 metrov," se spominja. V dveh mesecih je v kosu pretekel že tri. Potem se je začelo zares, letos jih je v enem zamahu zmogel že 72. Pri tem mu je bil v veliko pomoč in moralno podporo tekaški trener Urban Praprotnik in TAO tekaška akademija za odrasle.

V dresu NK Maribor na Ljubljanski maraton

Svoj prvi maraton za dušo je pretekel na relaciji Cirkulane ‒ štadion Ljudski vrt v Mariboru. Čas? 4 ure in 36 minut. Takrat je videl, da zmore in zna, pretekel je nekaj polmaratonov in se lani prijavil še na ljubljanski maraton, ki je njegov prvi uradni maraton.

Habjanič je bil tisti, ki je maratonski krog pretekel v dresu NK Maribor. "Kot strasten navijač Nogometnega kluba Maribor sem obljubil, da bom v primeru, da se NK Maribor uvrsti v ligo prvakov, maraton sredi Ljubljane pretekel oblečen v vijolično," s ponosom dodaja Habjanič.

Zdaj je čas za New York, uresničitev sanj

Ljubljanski maraton je zdaj že pozabljen, razmišlja le še o newyorškem. Tretjega marca so tam opravili žreb in izbrali osem tisoč tekačev, ki se bodo 1. novembra 2015 pridružili 50-tisočglavi množici tekačev (42 tisoč se jih je tja menda uvrstilo po času, norma je bila 2:45), ki bo zaznamovala 37. newyorški maraton.

Tega se bo lotil še bolj sistematično kot ljubljanskega, ki mu je posvetil deset tednov priprav. Pod strokovnim vodstvom osebnega trenerja Tomaža Pivca se želi spustiti pod čas tri ure in 30 minut, trener verjame, da so dosegljive tudi tri ure in 15 minut.

"Že z uvrstitvijo na maraton so se mi uresničile sanje, težko opišem, kako vesel sem bil," pravi. "Že lani sem precej razmišljal o New Yorku. Vedel sem, da norme za udeležbo na njem ne bom nikoli dosegel in da je večja verjetnost, da me doleti sreča pri žrebu. No, zdaj me je," si je oddahnil.

Želja? Špartatlon!

Habjanič pa z uvrstitvijo na newyorški maraton še zdaleč ni uresničil svojih želja ali odsanjal svoji sanj. Za zdaj jih sicer sanja še bolj potihoma, a si jih je za Sportal upal povedati tudi na glas.

"Enkrat si želim na Špartatlon," pravi. Dušan Mravlje ga je s svojo knjigo Tek, moja norost povsem navdušil nad to 246 kilometrov dolgo razgibano traso od Šparte do Aten.