SiolNET. Sportal Volkswagen Ljubljanski maraton
2,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ljubljanski maraton

Ali je res vse v glavi?

2,93

termometer

Ljubljanski maratona
Foto: Sportida

Le še nekaj dni nas loči od ljubljanskega maratona, najbolj množičnega športnega dogodka v Sloveniji. Takrat na preizkušnji še zdaleč ne bo le telesna priprava tekačev.

Ob koncu meseca bodo ljubljanske ulice znova zasedli tekači. Vrhunec tekaške prireditve bo v nedeljo, 28. oktobra, ko se bodo ob 8.30 na štart podali tisti, ki so se odločili za desetkilometrsko razdaljo, dve uri pozneje pa bodo začeli teči še tekači na 21- in 42-kilometrski razdalji. Prav zadnje čaka velika preizkušnja, saj ne gre samo za izreden fizični napor, ampak mora biti tekač dobro pripravljen tudi psihološko.

Kakovost psihološke priprave pogosto do izraza pride predvsem po 30. kilometru, ko se marsikateri maratonec sreča s krizo ali, kot to tekači radi imenujejo, tekaškim zidom. V tistem trenutku svojo vlogo odigra tudi glava, v en glas poudarjajo  psihologinja  Eva Kovač ter dva izkušena tekača, Peter Macuh in Peter Kastelic.

Eva Kovač: Na koncu je res vse v glavi, toda ... Eva Kovač: Na koncu je res vse v glavi, toda ... Foto: Matej Leskovšek

Dogajanje na ljubljanskem maratonu podrobno spremljamo tudi na www.siol.net. Za vas pripravljamo zgodbe zanimivih ljudi in praktične nasvete, na tekmovalno nedeljo pa se boste lahko sprehodili skozi reportažo z 23. Ljubljanskega maratona in se poiskali v obsežni fotogaleriji.

Ni vse samo v psihični pripravi

"Ljudje velikokrat rečejo, da je vse samo v glavi. Tudi glava je zelo pomembna, ampak ni dobro, da vse stavimo samo na mentalno pripravo. Vseeno je 42-kilometrska razdalja fizično zelo zahtevna. So primeri, ko so ljudje pretekli 42 kilometrov brez pravega treninga, vendar se to ni nikoli dobro končalo," razmišlja psihologinja Eva Kovač.

Močni kot levi in lahki kot ptice Eva Kovač meni, da se moramo  spodbujati, tudi na glas, če je treba. Eva Kovač meni, da se moramo spodbujati, tudi na glas, če je treba. Foto: Matej Leskovšek

Po drugi strani pa je tudi pri fizično dobro pripravljenih tekačih v določenem trenutku odločujoča psihična priprava. Sploh ko se tekač sreča s tekaškim zidom.

"Svetujemo, da maraton razdelimo na več enot. Poskušamo iti iz sebe, torej da pozornost usmerjamo na dražljaje zunaj okolja … Da si vizualiziramo, da smo močni kot levi in lahki kot ptice, da se tako skušamo oddaljiti od telesnih občutkov. Na vsake toliko časa je dobro, da se vrnemo v svoje telo in preverimo, ali je vse v redu. Če se začnemo preveč osredotočati na utrujenost, bomo vedno bolj utrujeni. Poleg tega so lahko pomembni tudi samogovori, ko se spodbujamo. Če je treba, tudi na glas. Ne nazadnje lahko na ključne dele proge povabimo tudi prijatelje," pravi Kovačeva, ki tekačem svetuje, naj ne vztrajajo za vsako ceno, ker ima to lahko hude posledice.

"Bolj me skrbijo tekači, ki rečejo, da je vse samo v glavi"

"Trenirani in izkušeni tekači vedo, do kam lahko gredo. Skrbijo me tekači, ki rečejo: 'Saj je vse samo v glavi.'  Če namreč ni osnovne fizične pripravljenosti, potem je to lahko veliko tveganje. Če boste vprašali zdravnika, vam bo povedal, da vsak takšen napor slabi imunski sistem. Velikokrat se zgodi, da ljudje po maratonu tudi zbolijo," pravi izkušena psihologinja.

Peter Macuh je do zdaj pretekel vseh 20 ljubljanskih maratonov. Peter Macuh je do zdaj pretekel vseh 20 ljubljanskih maratonov.

Pomembno je, da to počneš z veseljem

Eden tistih z veliko maratonskih izkušenj je Peter Macuh. Do zdaj je pretekel vseh 20 ljubljanskih maratonov, spustil ne bo niti letošnjega. "Menim, da je glava izjemno pomembna, morda skoraj bolj kot fizična priprava. Je pa seveda res, da ni dovolj, če je na pravem mestu samo glava, pomembno je tudi srce. Lahko se zgodi, da tekač od sebe zahteva preveč, zato moraš to početi z veseljem. V tem primeru lahko prideš zelo daleč," nam je povedal Macuh, ki se je preizkusil tudi na ultramaratonskem teku Ultra Trail du Mont Blanc (UTMB). Ta velja za neuradno svetovno prvenstvo v ultradolgih tekih.

Če malo stisneš zobe …

In kaj izkušeni tekač predlaga tistim, ki se srečajo z zloglasnim tekaškim zidom? "Če se nekdo slabo počuti ali mu primanjkuje energije, se mi zdi, da to ne bi smela biti prevelika težava. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se da premagati to težko obdobje in malo stisniti zobe … Meni se je zgodilo, da je začelo spet 'leteti'," odgovarja.

Petru Kastelicu je v kriznih trenutkih pomagal prijatelj ob progi. Petru Kastelicu je v kriznih trenutkih pomagal prijatelj ob progi. Foto: Matej Leskovšek

Ni pravega recepta

Nekdanji atlet in tekaški trener Peter Kastelic se strinja s sogovornikoma: "Zagotovo je glava pomembna, sploh ko je najtežje. To je na primer v zadnji četrtini maratonskega teka. Toda pomembno je, da si tudi fizično dobro pripravljen. Maratona se ne da odteči samo z dobro psihološko pripravljenostjo. Prej ko slej bi ti to preprečilo že telo."

Tudi Peter se je na prvem maratonu srečal z veliko krizo. Skoraj je že predčasno končal svoj tek, a mu je le uspelo priti do cilja. "Tisti trenutek je bil ob meni prijatelj, ki me je spodbujal, in to mi je zelo pomagalo. Če bi bil sam, ne vem, ali bi prišel do cilja. Ko te nekdo spodbuja, tudi sam začneš razmišljati drugače. Mislim, da ni nekega pravega recepta. Verjetno to pride z izkušnjami in vsak zase najbolj ve, kako se prepričati, da tečeš naprej."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin