Četrtek, 18. 12. 2025, 4.00
13 ur, 14 minut
Naravno ali plastično: katero je okolju prijaznejše?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Naravna božična drevesca iz drevesnic imajo bistveno manjši ogljični odtis kot umetna. Med rastjo absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja, njihova proizvodnja pa je večinoma lokalna, brez dolgih transportnih poti. V povprečju ima posekano drevo iz drevesnice ogljični odtis med tri in 16 kilogramov CO2, odvisno od razdalje prevoza in načina odstranjevanja po praznikih.
Vsako leto se razvnemajo debate, katero drevo bo manj obremenilo okolje – naravno, ki ga po praznikih zavržemo, ali plastično, ki nam bo delalo veselje več let. Če kot merilo vzamemo pod drobnogled letno emisijo ogljikovega dioksida (CO2), je odgovor nedvomno v prid naravnim. Kajti le če isto plastično drevo uporabljamo od 15 do 20 let, postanejo letne emisije CO2 primerljive z emisijami naravnih dreves, piše Jutarnji.
Plastična božična drevesca so večinoma izdelana iz plastike PVC in kovine. Sama proizvodnja teh drevesc zahteva precejšnje količine energije in fosilnih goriv, večina teh dreves pa se proizvaja v Aziji in nato potuje več tisoč kilometrov v Evropo. Skupni ogljični odtis enega samega plastičnega drevesca je ocenjen na približno 40 kilogramov CO2. To pomeni, da če se uporablja le nekaj let, njegov letni ogljični odtis ostane precej visok. Le če se isto plastično drevo uporablja od 15 do 20 let, postanejo letne emisije primerljive z emisijami naravnih drevesc.
Naravna božična drevesca iz drevesnic imajo bistveno manjši ogljični odtis kot umetna. Med rastjo absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja, njihova proizvodnja pa je večinoma lokalna, brez dolgih transportnih poti. V povprečju ima posekano drevo iz drevesnice ogljični odtis med tri in 16 kilogramov CO2, odvisno od razdalje prevoza in načina odstranjevanja po praznikih. Če drevo kompostiramo ali zdrobimo, njegov skupni vpliv na okolje ostaja nizek. Najslabši scenarij je, ko konča na odlagališču, kjer se nekaj te prednosti izgubi.
Le če se isto plastično drevo uporablja od 15 do 20 let, postanejo letne emisije primerljive z emisijami naravnih drevesc.
Kemikalije niso nedolžne
Pomembno je omeniti tudi problematiko kemikalij pri gojenju božičnih drevesc. V drevesnicah včasih uporabljajo mineralna gnojila za zagotovitev enakomerne rasti in zdravega videza drevesa, vendar pa v veliko manjših količinah kot v intenzivnem kmetijstvu.
Božična drevesca rastejo do deset let, zato agresivno "siljenje" rasti nima smisla, ker bi bila takšna drevesa šibkejša in ranljivejša.
Pesticidi se uporabljajo redko in ciljno usmerjeno, predvsem proti specifičnim škodljivcem ali glivičnim boleznim, mnogi proizvajalci pa uporabljajo integrirano zaščito ali pa sploh ne škropijo. Rastni hormoni se ne uporabljajo. Čeprav imajo kemikalije določen vpliv na okolje, je ta v celotnem ekološkem izračunu posekanih božičnih drevesc relativno majhen, še posebej, če je drevo lokalnega izvora in je zanj po praznikih ustrezno poskrbljeno.
Najboljša izbira: živo drevo v loncu
Naravno božično drevo med rastjo absorbira CO2 iz ozračja, po poseku pa ne več, ker se fotosinteza ustavi. Ogljik, ki je že shranjen v lesu in iglicah, ostane vezan, dokler se drevo ne razgradi ali porabi za energijo, s čimer se zapre kratkoročni naravni ogljični cikel.
Zato je najboljša možnost živo drevo v loncu z ohranjenimi koreninami, ki ga lahko po božiču posadimo. Če je pravilno negovano in ga po praznikih vrnemo v naravo, ima takšno drevo najmanjši ogljični odtis, ocenjen na le od tri do pet kilogramov CO2. Poleg tega še dolga leta raste in veže ogljik iz ozračja.
Pomembno pa je omeniti, da mnoga drevesa v loncih ne preživijo pregretih stanovanj ali nepravilnega presajanja, zaradi česar izgubijo del svoje ekološke prednosti.
Na kratko: lokalno vzgojeno, naravno božično drevo je skoraj vedno okolju prijaznejša izbira kot plastično, razen če je plastično drevo v uporabi več desetletij. Najmanjši ogljični odtis pa ima živo drevo, ki živi še po praznikih – kar je tudi zagotovo najbolj v duhu božiča.
Najboljša možnost je živo drevo v loncu z ohranjenimi koreninami, ki ga lahko po božiču posadimo. Če je pravilno negovano in ga po praznikih vrnemo v naravo, ima takšno drevo najmanjši ogljični odtis, ocenjen na le od tri do pet kilogramov CO2. Žal mnoga drevesa v loncih ne preživijo pregretih stanovanj ali nepravilnega presajanja, zaradi česar izgubijo del svoje ekološke prednosti.
