"To je vrhunec mojega življenja, ne le kolesarskega, življenja na splošno," je po včerajšnjem zaključku 107. Dirke po Franciji in velikega zmagoslavja Tadeja Pogačarja na robu solz razlagal športni direktor ekipe UAE Emirates Allan Peiper. Lani se je v času Toura boril z rakom, danes uživa v "drugem najsrečnejšem dogodku življenja", kot je povedal za nizozemski Sporza. Najsrečnejši trenutek njegovega življenja je bilo rojstvo sina, razlaga presrečni Avstralec.
"To ni le vrhunec mojega kolesarskega življenja, pač pa življenja na splošno," je v pogovoru za podcast The Detourna robu solz razlagal 60-letni Avstralec Allan Peiper, športni direktor prve arabske profesionalne kolesarske ekipe z zmago na Touru.
💛💛💛 ”You won the stage and all.” A hug between our Sport director @AllanPeiper and @TamauPogi after today’s stage #TDF2020.
"Veste, življenje ima smisel in moje je bilo nekako načrtovano od trenutka, ko sem prvič sedel na kolo. Kot otrok sem si vsak božič za darilo zaželel kolo, dolgo sem dobival vse kaj drugega, ko pa sem vendarle dobil kolo, pa sem bil svoboden. Dirkati sem začel nekaj let pozneje, a te prve dirke so bile usodne," je razlagal nekdanji tekmovalec, ki se je iz Avstralije pri 16 letih podal v Evropo, v Belgijo, kjer je začel pot kolesarskega profesionalca.
"Zdi se, da se je ta moja usoda včeraj izpolnila. Zvezde so se poravnale," je še povedal. Seveda brez pomoči tudi njemu ne bi uspelo priti do točke, ko se je s slovenskim asom in okrnjeno ekipo sredi Pariza veselil enega največjih športnih podvigov zadnjih let. Njemu sta podpora in zaupanje sodelavcev in vodilnih mož ekipe UAE Emirates pomenil še toliko več. "Stevo (Neil Stephens, op. p.) mi je pred dvema letoma priskrbel službo pri UAE, lani sem se zdravil zaradi raka, pa so me obdržali, čeprav sem bil večji del leta odsoten. Letos so me vzeli na Tour kot glavnega športnega direktorja in mi ponudili priložnost življenja."
Dirki po Franciji se je v treh mesecih pred dirko posvetil popolnoma, pravi: "To je bil moj fokus, o ničemer drugem nisem razmišljal in nič drugega počel. Osredotočal sem se na podrobnosti." Pred Tourom so se pogovarjali o uvrstitvi med najboljših pet, o zmagi ni razmišljal nihče. Razen Pogačarja in Peiperja, očitno. "Na sestanku na prvi prost dan pred dvema tednoma sem rekel, poslušajte, le enkrat prej sem bil direktor na tritedenski dirki. In to je bilo leta 2003 z Garminom. In dobili smo Giro. Dobili smo ga s polovično ekipo, to pa zato, ker smo imeli načrt in se ga tudi držali. Tokratna situacija me je spominjala na takratno."
"Fantom sem povedal: Vse vas spoštujem, a preprosto nimamo dovolj močne ekipe. Zato se moramo držati načrta. In to smo počeli vsak dan, kolesariti spredaj, ostati skupaj, paziti Tadeja, nobenih zaostankov … Imeli smo nekaj spodrsljajev, a boljšega scenarija na koncu ne bi mogli napisati. Še pred dvema tednoma sem bil prepričan, da je najboljši scenarij za nas, da nekaj časa pridobimo na Col de la Loze (kraljevska 17. etapa, op. p.), rumeno majico Tadej vzame na kronometru, da nam je ne bi bilo treba braniti, in se tako prikrademo v Pariz," je razkril taktične zamisli pred finalom Toura.
V dveh dneh ostali brez dveh mož
UAE Emirates so do polovice Toura ostali brez dveh pomembnih mož, Italijan Fabio Aru, pred začetkom dirke se ga je omenjalo celo kot sokapetana ob Pogačarju, se je zaradi slabe forme predal v deveti etapi, njegov rojak in dotlej odličen pomočnik v klancih, Davide Formolo, si je pri padcu v deseti etapi zlomil ključnico in v 11. ni startal. Še veliko večje breme je tako padlo na Španca Davida de la Cruza, Italijana Marca Marcata, Norvežana Vegarda Stakeja Laengna ter Alexandra Kristoffa in seveda našega Jana Polanca. Marcato in Kristoff nista plezalca, drugi je priložnosti lovil v šprintih in celo dobil prvo etapo Toura 2020 v Nici.
Jan Polanc in Tadej Pogačar na Elizejskih poljanah v Parizu. Foto: Reuters
Polanc je bil drugi najvišje uvrščeni kolesar moštva, Tour je končal na 40. mestu (+ 2;29:54), UAE Emirates pa je bila deveta ekipa med 22 na dirki.
"Ni se nam izšlo povsem po načrtu, ampak Tadeju je uspelo. Njemu samemu je uspelo. Neverjetno," je sklenil. Za nizozemski medij Sporza je pojasnil, da je bil pred odločilnim sobotnim kronometrom živčna razvalina. "Skrbelo me je glede menjave kolesa. Če bi šlo tam kaj narobe, bi bil kriv jaz," je razlagal strokovnjak, ki je kot profesionalni kolesar med letoma 1983 in 1991 zbral 30 zmag, od teh etapne na Kriteriju Dauphine, pa dirki Pariz–Nica, na Dirki po Belgiji, po eno pa ima tudi z Gira in Toura, pa dodal, da je bil Pogačar popolnoma miren.
"Kaj počno s tistim belim kolesom. Mar mislijo, da ne bom zmagal?"
"To je poseben fant. Pred štartom se je smejal, ko je opazoval mehanike, ki so sestavljali kolesa za zadnjo etapo na Elizejskih poljanah. Rekel mi je, kaj počno s tistim belim kolesom. Mar mislijo, da ne bom zmagal? Bilo je čisto 'odštekano'," se je smejalo Peiperju, ki je nato tudi sam le odprtih ust opazoval Pogačarjev epski skok v rumeno. "To mora biti najpomembnejši dogodek v mojem življenju, po rojstvu sina," ocenjuje konec letošnjega Toura, ki ga je zaznamoval boj med slovenskima junakoma Pogačarjem in Primožem Rogličem. Obenem sočustvuje z zadnjim in njegovo Jumbo-Vismo.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.