Ponedeljek, 16. 11. 2020, 18.46
4 leta, 1 mesec
Česa vam Marko Potrč ne pove o Švedski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
77
Marko Potrč je v zadnjih mesecih najbrž postal najbolj prepoznaven slovenski dvomljivec o ustreznosti nekaterih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije covid-19.
"Kako je to mogoče," se ob primerjavi potekov epidemije bolezni covid-19 v Sloveniji in na Švedskem v najnovejšem videoposnetku na Facebooku sprašuje Marko Potrč. Pri nas številni ukrepi, zapiranje gospodarstva in ugaslo javno življenje, tam pa življenje več ali manj normalno teče dalje, je kritičen televizijski voditelj. Med javljanjem s severa Evrope Potrč sicer premalo poudarja, da Slovenije in Švedske ne moremo primerjati neposredno, kar je tudi eden od odgovorov na njegovo vprašanje.
Švedska proti svetu
Švedska je, kar zadeva ukrepe za zajezitev epidemije bolezni covid-19, tako v lokalnem evropskem kot v svetovnem merilu izrazit osamelec.
Medtem ko je veliko držav v prvo bojno linijo vojne proti novemu koronavirusu poslalo zapiranje gospodarstva in javnega življenja, ohranjanje varne razdalje med ljudmi in uporabo zaščitnih mask, se prebivalci Švedske ravnajo po neobveznih priporočilih vlade za samozaščitno ravnanje.
Fotografija, ki je na začetku aprila v drugih evropskih državah vzbujala zavist. Medtem ko so bili marsikje, tudi v Sloveniji, v veljavi strogi ukrepi za preprečitev širjenja okužb s koronavirusom, so Švedi, tako se je zdelo, živeli, kot da se v svetu ne bi dogajalo nič pretresljivega.
Zaradi tega Švedom marsikdo zavida, saj se zdi, da njihovo življenje kljub koronavirusu še naprej teče po ustaljenih tirnicah.
To je v svojem prvem videoposnetku s Švedske 29. oktobra poudaril tudi televizijski voditelj Marko Potrč, ki je v zadnjih mesecih najbrž postal najbolj prepoznaven slovenski dvomljivec o ustreznosti ukrepov za zajezitev epidemije covid-19.
"Kako je to možno? Po vsej Evropi je v tem trenutku apokalipsa, tukaj je danes pač četrtek," se je sredi ulice v mestnem jedru Göteborga, drugega največjega švedskega mesta, spraševal Potrč.
Poskusili smo najti nekaj odgovorov na Markovo vprašanje.
Zaupanje v oblast je na Švedskem precej večje kot v Sloveniji
Da se v Sloveniji nekateri požvižgajo na ukrepe, smo lahko videli 10. oktobra, na dan, ko smo v Sloveniji potrdili takrat rekordno število novih okužb. Čeprav je bilo to že takrat prepovedano, je v Velenju tisto soboto zvečer in ponoči za zaprtimi vrati diskoteke potekala zabava.
Švedske oblasti so si na začetku pandemije lahko privoščile državljanom predlagati zgolj priporočila za samozaščitno ravnanje, in ne uvesti obveznih ukrepov, ker vlada na Švedskem uživa višje zaupanje javnosti kot vlada v Sloveniji. Zaradi tega lahko švedske oblasti bolj računajo na to, da se bodo državljani priporočil tudi dejansko držali.
Pri tem sploh ni bistven podatek, kdo je trenutno slovenski premier, saj so bili temelji nezaupanja vladi položeni že v času pred pandemijo covid-19.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je zaupanje slovenski vladi med letoma 2015 in 2018, torej v času, ko sta vlado vodila Miro Cerar in Marjan Šarec, gibalo med 18 in 24 odstotki (glede na vse državljane Slovenije, starejše od 15 let). V istem obdobju je švedska vlada uživala od 55- do 51-odstotno podporo državljanov.
Gledalci drugega videoposnetka s Švedske, ki ga je Marko Potrč na Facebooku objavil 1. novembra, so lahko opazili ironično situacijo: Potrč je najprej razlagal o svojih opažanjih, da Švedi skrbno vzdržujejo varno razdaljo do drugih oseb, minuto pozneje pa je v drugem kadru govoril s prebivalcem Švedske Brunom, s katerim sta stala manj kot meter narazen.
Četudi so nekje staknili okužbo z novim koronavirusom, ogromno Švedov ob prihodu domov ne more okužiti nikogar
Švedska ima enega od idealnih pogojev za pasivno omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Po podatkih Evropskega statističnega urada iz leta 2016 več kot polovica švedskih gospodinjstev sestoji iz ene osebe, kar je daleč najvišji delež v Evropski uniji. V Sloveniji je takšnih gospodinjstev okrog tretjina.
Na Švedskem je tudi manj gospodinjstev z več osebami, v katerih bi lahko otroci okužili starše. Povprečna starost, pri kateri se mladi Švedi odselijo od doma, je namreč zgolj 17,6 leta (Eurostat, podatek za leto 2019), medtem ko v Sloveniji ta starostna meja v povprečju znaša 26,6 leta (podatek za 2019).
V prvi polovici leta je Švedska za zagotavljanje "svoboščin" večini državljanov naredila usodno napako
Švedski je krivuljo epidemije podobno kot večini drugih evropskih držav do poletja uspelo izravnati. A je bila švedska pot do tja zelo strma. Od 11. marca, ko so zabeležili prvi smrtni žrtvi covid-19, pa do konca junija, ko se je število smrti vendarle začelo postopno umirjati, je umrlo 5.500 Švedov.
Od začetka epidemije pa do konca junija je imela Švedska eno najvišjih umrljivosti na milijon prebivalcev na svetu - skoraj 542. Takrat je bila desetkrat višja od slovenske (53).
Na Švedskem je zaradi posledic koronavirusne bolezni do zdaj umrlo nekaj več kot 6.100 ljudi. Čeprav ima Švedska enega najboljših sistemov javnega zdravstva na svetu, temu mnogi očitajo, da je v prvem valu epidemije skozi sito spustil najbolj ranljive člane družbe. V mesecu maju so se namreč na spletu začele pojavljati zgodbe, da nekateri, ki so umrli zaradi covid-19, niso bili sprejeti na intenzivno nego, pa čeprav je bilo tam dovolj prostora.
Visok delež umrlih je bil stanovalcev v domovih za ostarele. Švedi so namreč naredili usodno napako in pri izogibanju oviranja normalnega življenja večine državljanov virusu dovolili, da si je izboril pot do najbolj ranljivih članov družbe.
Švedska vlada je ukrepala prepozno in v paniki. Domove za ostarele so za šest mesecev dobesedno spremenili v zapore. Popolna zapora domov je trajala od 1. aprila do 1. oktobra, ko so jih ponovno odprli, a le za kratek čas. Število okužb je namreč spet začelo pospešeno naraščati.
Švedska umrle šteje drugače od večine drugih evropskih držav
Marko Potrč je v svojem petkovem videoposnetku primerjal umrljivost zaradi covid-19 na milijon prebivalcev na Švedskem in v Sloveniji v enotedenskem obdobju. Graf, ki ga je priložil, močno podpira njegov argument o ustreznosti švedskih ukrepov, vendar pa gre do določene mere za primerjanje jabolk in hrušk.
Spletni portal Our World in Data, s katerega je Potrč kopiral zgornjo primerjavo smrtnosti, je v petek namreč opozoril, da švedske umrle štejejo drugače kot umrle v drugih državah in sicer glede na datum smrti in ne glede na datum poročila o smrti. To lahko vpliva na neposredne primerjave epidemioloških slik Švedske in drugih držav, so pojasnili.
Švedska Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), od katerega podatke jemlje Our World in Data, o umrlih namreč poroča, še preden je znano resnično število smrti na določen dan. "To pomeni, da lahko Švedska poroča, da je včeraj umrlo samo deset ljudi, v končnem poročilu o umrlih pa bo številka morda štirideset," so zapisali.
Posledica tega je, da podatki o umrlih na Švedskem na grafih portala Our World in Data pogosto niso ažurni in zato več dni, tudi do deset, ne odražajo resničnega stanja. Švedska o aktualnih številkah o okužbah in umrlih sicer ni poročala že od petka.
Na to Our World in Data zdaj opominja tudi z opozorilom neposredno na grafu, ki prikazuje švedske številke:
Švedska ima v drugem valu okrog deset dni prednosti pred Slovenijo
Število novoodkritih okužb v Sloveniji je naraščalo vse od konca poletja, a za datum streznitve načeloma velja 17. oktober. Takrat smo ne le prvič potrdili več kot tisoč novih okužb, temveč smo to "magično mejo" konkretno presegli, saj je končni izkupiček pozitivnih testov za tisti dan znašal kar 1.625 oziroma več kot dvakrat toliko kot dan prej.
Tudi na Švedskem je število novih primerov okužb naraščalo skozi celoten september in oktober, a je do bistvenega odstopanja pozitivnih testov prišlo šele med 27. in 28. oktobrom. Takrat so na Švedskem naprej prvič potrdili več kot 2 tisoč, nato pa takoj več kot 3 tisoč okužb v enem dnevu.
Švedi se od začetka novembra v splošnem vedejo še bolj samozaščitno. Kot razkriva Googlova analiza gibanja Švedov v prvem tednu tega meseca, je obisk lokalov, trgovin in drugih javnih mest, ki ponujajo storitve za preživljanje prostega časa, padel za dvajset odstotkov, obremenitev javnega prevoza pa kar za 37 odstotkov.
Res strma rast števila novoodkritih okužb, ki smo jo v Sloveniji spremljali med 17. in 30. oktobrom, se je na Švedskem tako začela šele ob koncu oktobra in trajala vsaj do 11. novembra, ko je na Švedskem padel nov rekord - 5.764 potrjenih okužb.
12. novembra je bila številka za nekaj več kot tisoč okužb nižja, kaj se je dogajalo med petkom in nedeljo, pa še ne vemo, saj ti podatki še niso javno dostopni.
Bolnišnice na Švedskem so se z obolelimi s covid-19 prejšnji teden polnile najhitreje v Evropi (vir: Financial Times), zato obstaja možnost, da na Švedskem najhujše šele prihaja.
Govoriti moramo o Češki
Marko Potrč je v komentarjih pod svojimi videoposnetki od odhoda na Švedsko prejel številne pozive, naj komentira stanje na Češkem, a tega do danes še ni storil.
Tako prazen je bil 20. oktobra letos, dva meseca po tem, ko je Češko obiskal Marko Potrč in jo pohvalil, češ da so v češki prestolnici ljudje bolj svobodni kot v Sloveniji, znameniti Karlov most v Pragi. Češka vlada je namreč razglasila izredne razmere in v prizadevanjih za omejitev epidemije zaprla tako rekoč vse, kar se je dalo zapreti, uvedla je tudi obvezno nošnjo zaščitnih mask na prostem, kadar ni mogoče zagotoviti ustrezne razdalje med ljudmi. Šole so zaprte, pouk poteka na daljavo.
Zakaj Češka? 21. avgusta je Potrč na družbenem omrežju Instagram objavil serijo fotografij iz češke prestolnice Prage in pripisal: "Ni mask. Ni apokalipse in ni panike". Uporabil je enak besednjak kot dobra dva meseca kasneje v prvem videoposnetku s Švedske. Drugod po Evropi je apokalipsa, tukaj pa je četrtek, je dejal.
Na Češkem, ki je s prvim valom epidemije opravila relativno suvereno, je bila v času prvega Potrčevega javljanja iz Göteburga vsekakor že covidna apokalipsa. Država je dnevno beležila tudi prek 15.000 novih okužb in od 180 do 200 smrti.
Potrč se je 21. avgusta tudi vprašal: "Ni mask, ni t.i. social distancinga. Zato se sprašujem, kje je apokalipsa in gore žrtev?" Do tega vprašanja je na Češkem zaradi covid-19 umrlo 411 ljudi. Do minule nedelje je ta številka narasla na 6.208.
Švedi so računali na rešitev, ki se je najverjetneje izjalovila, in veliko vprašanje je, kaj bodo storili v prihodnje
Čredna imunost ni še nikoli v zgodovini človeštva izkoreninila nobene nalezljive bolezni. Tako kot vsi ostali bodo morali tudi Švedi počakati na učinkovito cepivo proti covid-19.
Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell je maja letos dejal, naj švedskega pristopa druge države ne sodijo pred jesenjo. Drugi val bo prišel, a Švedska bo do takrat razvila visoko stopnjo čredne imunosti in število novih okužb bo zelo nizko, je za medij The Financial Times napovedal Tegnell.
Zdaj je jasno, da se napoved ni uresničila. Znanstveniki so že poleti namigovali, da so obeti o čredni imunosti Švedov na covid-19 slabi, rekordno število novih okužb na Švedskem pa kaže na to, da so najverjetneje imeli prav.
Tega se zaveda tudi Anders Tegnell, ki je konec oktobra tudi javno priznal, da je računanje na čredno imunost najverjetneje jalovo, obenem pa tudi nemoralno početje.
Anders Tegnell je prvo ime švedskega (pasivnega) boja proti novemu koronavirusu. Njegovo razmerje s švedsko javnostjo je zapleteno. Mnogi ga obožujejo, nekateri so šli celo tako daleč, da so si na telo tetovirali njegov obraz. Po drugi strani pa je od začetka pandemije covid-19 prejel tudi grožnje s smrtjo.
Švedski zdravniki od vlade zahtevajo, naj takoj sprejme strožje ukrepe
V petek, ko je Marko Potrč na Facebooku objavil svoj najnovejši videoposnetek, je 27 švedskih zdravnikov, med katerimi so specialisti virologije, epidemiologije in infektologije, na švedsko vlado naslovilo javno pismo, v katerem oblasti pozivajo k takojšnji zaostritvi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Švedska je prav danes sprejela enega do zdaj najstrožjih ukrepov. Zbiranje na javnih mestih bo od 24. novembra za obdobje štirih tednov omejeno na največ osem oseb. Na mizi je tudi morebitno zapiranje šol po božičnih praznikih. Švedski premier Stefan Lofven je sodržavljane tudi pozval, naj prenehajo z obiski fitnesov in knjižnic ter "naj doma ne prirejajo večerij".
Zdravniki opozarjajo, da je stanje na Švedskem že zdaj nevzdržno. "Po novih hospitalizacijah smo v evropskem vrhu, število okuženih raste eksponentno," so posvarili. "Če bo šlo tako naprej, bo do konca novembra v bolnišnicah več ljudi kot spomladi," so spomnili na obdobje, ko je na Švedskem zaradi covid-19 v treh mesecih umrlo 5.000 ljudi.
Izpostavili so tudi objavo vodje švedske infekcijske klinike v Uppsali Fredrika Sunda, ki je že 8. novembra na Facebooku opozoril, da je bolnišnica zaradi naraščajočega števila bolnikov s covid-19 v "prostem padu" in da zdravstvo kmalu ne bo več zmoglo dodatnih obremenitev.
Prostovoljno ukrepanje priporočil za omejitev širjenja virusa ni več prava pot, so v javnem pismu še opozorili zdravniki. "To ni delovalo v Uppsali in to ne bo več delovalo drugod po državi."
Mladi slovenski zdravniki proti Marku Potrču
Na družbenem omrežju Facebook se je v nedeljo začela "vojna" med Markom Potrčem in združenjem Mladi zdravniki Slovenije.
Potrč se je dokopal do interne komunikacije društva in njegove člane obtožil, da ga poskušajo sabotirati z dogovarjanjem za prijavljanje njegovih objav Facebooku, češ da gre za neprimerno ali zavajajočo vsebino. Obtožil jih je tudi pripadnosti vladajoči politični stranki.
Mladi zdravniki Slovenije se medtem branijo, da so politično neopredeljeni in da proti Potrču ni potekala nobena organizirana akcija, temveč je šlo zgolj za predlog ene od članic združenja, ki je bil vzet iz konteksta. Potrča so tudi opozorili, naj iz svoje objave umakne ime osebe, ki jo je izpostavil, saj gre za interno komunikacijo, ki ni namenjena očem javnosti.
Preberite tudi:
77