Ponedeljek, 2. 6. 2025, 16.01
3 tedne
Vojna v Ukrajini
Ruski mediji objavili seznam ruskih zahtev za končanje vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,54
Putin od Ukrajine med drugim zahteva umik iz vseh zasedenih regij in njihovo mednarodno priznanje.
Ukrajina in Rusija sta se na današnjih pogajanjih dogovorili o novi obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. Ruska stran naj bi ob tem zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje. Zvečer so ruski mediji objavili Putinove zahteve za končanje vojne.
20.07 Trump pripravljen na morebitno srečanje s Putinom in Zelenskim
18.51 Ruski mediji objavili seznam ruskih zahtev za končanje vojne
17.43 Ukrajina in Rusija z novim dogovorom o izmenjavi ujetnikov
16.16 Von der Leyen s senatorjem Grahamom o novih sankcijah proti Rusiji
15.40 Po eni uri konec pogovorov: izkupiček skromen
13.55 V Istanbulu potekajo nova pogajanja med Ukrajino in Rusijo
10.12 V Rusiji pozivi k jedrskemu odzivu, potem ko je Ukrajina uničila 13 letal
8.09 Rusija in Ukrajina pred pogajanji z novimi medsebojnimi napadi
6.30 V Istanbulu danes novi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino
20.07 Trump pripravljen na morebitno srečanje s Putinom in Zelenskim
Ameriški predsednik Donald Trump se je pripravljen sestati z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim.
Ameriški predsednik Donald Trump je pripravljen sprejeti povabilo svojega turškega kolega Recepa Tayyipa Erdogana, ki je danes izrazil željo, da bi v Turčiji organiziral tristranska mirovna pogajanja s predsednikoma Rusije in Ukrajine, je danes sporočila Bela hiša. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Trumpa pozval k pritisku na Rusijo.
"Predsednik je dejal, da je odprt za to, če pride do tega, vendar želi, da se oba voditelja in obe strani skupaj usedejo za pogajalsko mizo," je danes povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S tem se je odzvala na pobudo turškega predsednika Erdogana, ki je po koncu današnjih pogajanj med delegacijama Rusije in Ukrajine v Istanbulu dejal, da je pripravljen gostiti tristransko srečanje predsednikov Rusije, Ukrajine in ZDA. Ob tem je napovedal, da bo Turčija sprejela ukrepe, ki bi omogočili organizacijo takega srečanja.
Zelenski je medtem danes pozval predsednika ZDA, naj "sprejme odločne ukrepe" in "Rusijo prisili k premirju z močnimi sankcijami", navaja AFP.
Dodal je, da je Rusija zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala kratko, dva do tri dni trajajoče premirje, kar je označil za "igro retorike".
18.51 Ruski mediji objavili seznam ruskih zahtev za končanje vojne
Ruski mediji so objavili "mirovni" memorandum z 12 ruskimi pogoji za končanje spopadov, ki naj bi ga ruski pogajalci predali Ukrajini na mirovnih pogajanjih v Istanbulu. Med ključnimi zahtevami so:
- popolni umik ukrajinskih sil iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje v 30 dneh po premirju,
- mednarodno priznanje Krima, Donbasa in Nove Rusije (konfederacije samooklicanih proruskih separatističnih ozemelj Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike v vzhodni Ukrajini),
- nevtralnost Ukrajine,
- volitve v Ukrajini, ki bi jim sledil mirovni sporazum,
- prepoved premikov ukrajinske vojske, razen za umik,
- prepoved jedrskega orožja na ukrajinskem ozemlju in
- prepoved zahodnega orožja in obveščevalne podpore Ukrajini.
Gre za spisek zahtev, ki je zelo podoben predhodnim zahtevam Rusije. Ukrajina je umik iz zasedenih regij, predvsem pa njihovo mednarodno priznanje do zdaj kategorično zavračala.
⚠️ Russian media have published a "peace" memorandum allegedly presented to Ukraine, outlining the following demands:
— NOELREPORTS 🇪🇺 🇺🇦 (@NOELreports) June 2, 2025
• Full withdrawal of Ukrainian forces from Donetsk, Luhansk, Kherson, and Zaporizhzhia within 30 days of a ceasefire
• International recognition of Crimea,… pic.twitter.com/bqPJ0qxeCT
17.43 Ukrajina in Rusija z novim dogovorom o izmenjavi ujetnikov
Ukrajina in Rusija sta se na današnjih pogajanjih dogovorili o novi obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov, je po srečanju v Istanbulu povedal vodja ukrajinske delegacije in obrambni minister Rustem Umerov. Ruska stran naj bi ob tem zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje.
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov (na sliki desno) je potrdil, da so od Rusov prejeli seznam pogojev za sklenitev miru.
"Dogovorili smo se, da bomo izmenjali vse hudo ranjene in hudo bolne vojne ujetnike. Druga kategorija so mladi vojaki, stari od 18 do 25 let," je dejal Umerov. Dodal je, da bosta strani izmenjali tudi po šest tisoč trupel padlih vojakov.
Potrdil je, da so od Rusije prejeli memorandum s pogoji za mir, ki pa da ga morajo še preučiti. Dejal je, da so se pogovarjali tudi o morebitnem predsedniškem srečanju, ki bi se ga poleg ukrajinskega in ruskega predsednika utegnil udeležiti tudi njun ameriški kolega Donald Trump, navaja BBC.
Da je na vidiku nova obsežna izmenjava ujetnikov, je medtem ob robu srečanja voditeljev vzhodnega krila Nata v litovski prestolnici Vilni povedal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Ključ do trajnega miru je jasen, agresor ne sme prejeti nobene nagrade za vojno," je poudaril ob tem.
Po besedah člana ukrajinske delegacije Sergija Kislice je ruska stran na pogovorih v luksuznem hotelu v palači Ciragan zavrnila ukrajinski predlog za brezpogojno prekinitev ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Je pa Moskva po besedah vodje ruske delegacije in svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Medinskega predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje. To naj bi veljalo le na določenih območjih frontne črte in omogočilo, da strani tam pobereta trupla padlih vojakov. Ob tem je potrdil, da so ukrajinski strani predali omenjeni memorandum.
Ukrajina je obenem Rusiji predala seznam otrok, ki naj bi jih ruske sile med invazijo nezakonito deportirale, je na družbenih omrežjih sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. "Govorimo o stotinah otrok, ki jih je Rusija nezakonito deportirala, prisilno premestila ali zadržala na začasno okupiranih ozemljih," je zapisal.
Umerov je po srečanju povedal tudi, da so ruski strani predlagali, da nov krog pogajanj opravijo do konca meseca oziroma med 20. in 30. junijem, še navaja AFP.
16.16 Von der Leyen s senatorjem Grahamom o novih sankcijah proti Rusiji
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je danes v Berlinu sešla z ameriškim republikanskim senatorjem Lindseyjem Grahamom, ki si prizadeva za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Razpravljala sta o usklajevanju EU in ZDA pri uvedbi novih ukrepov, v okviru katerih naj bi Bruselj med drugim znižal cenovno kapico za surovo nafto.
"Pritisk deluje, saj Kremelj ne razume ničesar drugega," je v izjavi po srečanju sporočila Evropska komisija. Dodala je, da je von der Leyen v luči tega pozdravila "zavezo senatorja Grahama po povečanju pritiska na Rusijo".
"Pritisk deluje, saj Kremelj ne razume ničesar drugega," je v izjavi po srečanju sporočila Evropska komisija.
"Ti ukrepi, skupaj z ukrepi ZDA, bi močno povečali skupni učinek naših sankcij," je glede na izjavo in objavo na družbenem omrežju X ob tem poudarila predsednica komisije.
Bruselj pripravlja 18. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Ukrepi bodo usmerjeni na ruske prihodke na področju energetike, ruski bančni sektor in znižanje cenovne kapice za nafto, še piše v izjavi.
Von der Leyen je ob tem z Grahamom, ki predlaga uvedbo 500-odstotnih carin za države, ki od Rusije kupujejo nafto, med drugim govorila tudi o vprašanju med vojno ugrabljenih ukrajinskih otrok.
Graham se bo danes v Berlinu sestal tudi z nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom. Pred tem se je konec tedna mudil v Parizu, kjer se je skupaj s kolegom iz demokratske stranke Richardom Blumenthalom srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta se jima je med drugim zahvalil za pobudo glede uvedbe novih sankcij proti Rusiji.
Senatorja sta v francoski prestolnici sprejela tudi francoski finančni in zunanji minister, Eric Lombard in Jean-Noel Barrot, ki sta poudarila potrebo po usklajenem delovanju Evrope in ZDA glede vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
15.40 Po eni uri konec pogovorov: izkupiček skromen
V Istanbulu so se po približno eni uri zaključili novi pogovori med Rusijo in Ukrajino, na katerih naj bi razpravljali o načinih za končanje vojne in predlogih, ki sta jih pripravili obe državi. Pogovori so se sicer končali po nekaj več kot eni uri, poroča Al Džazira, pogajalci pa tudi tokrat niso dosegli soglasja o prekinitvi ognja.
Med pogovori v Istanbulu je ukrajinska delegacija Moskvi ponudila popolno premirje, izmenjavo vojnih ujetnikov v formatu vsi za vse, vrnitev otrok, ki jih je ugrabila Rusija, in izpustitev vseh civilistov iz ruskega ujetništva.
Ukrajina je pozvala tudi k jamstvom, ki bi Rusiji preprečila ponovitev agresije, ter k sodelovanju mednarodne skupnosti pri doseganju tega cilja.
V skladu s predlogom bo Ukrajina nadaljevala svojo pot k pridružitvi EU in postala članica Nata, če bo znotraj zavezništva doseženo soglasje.
Ukrajina je pripravljena pristati tudi na postopno odpravo nekaterih sankcij proti Rusiji, vendar z mehanizmom za njihovo podaljšanje, če bo to potrebno. Zamrznjena ruska sredstva bi se nato morala uporabiti za obnovo Ukrajine in plačilo odškodnin.
Ukrajinsko 14-člansko delegacijo je vodil obrambni minister Rustem Umerov, medtem ko je ruske pogajalce vodil predsednikov pomočnik Vladimir Medinski, ki je zastopal Moskvo tako med prvimi neuspešnimi mirovnimi pogajanji v Istanbulu leta 2022 kot nato še 16. maja maja letos.
Rusija uradno še ni predložila svojega memoranduma z mirovnimi pogoji, Ukrajina pa namerava predstaviti podroben načrt za zagotovitev trajne rešitve.
Glede na predlog, ki ga je videla tiskovna agencija Reuters, bi se postopek začel z najmanj 30-dnevno prekinitvijo ognja, sledila bi popolna izmenjava ujetnikov in vrnitev ukrajinskih otrok, odpeljanih na območja pod nadzorom Rusije, kar bi na koncu privedlo do morebitnega srečanja med predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja je 30. maja ponovil, da bo Moskva prekinitev ognja obravnavala le, če Ukrajina ustavi mobilizacijo in preneha prejemati tujo vojaško pomoč.
Novinar Financial Timesa Christopher Miller je objavil celotno besedilo ukrajinskega memoranduma, ki je vključeval tudi "trdna varnostna jamstva" za Kijev, svobodo pri pristopnih pogajanjihza vstop v EU in NATO ter nepriznavanje ruske okupacije ukrajinskih ozemelj.
To be clear: Ukraine shares this with the Russian side a week ago or more. It will be the basis for talks today on the Ukrainian side. The Russian side refused to share its own with Ukraine or the US as it said it would. https://t.co/avRNOGnQKB
— Christopher Miller (@ChristopherJM) June 2, 2025
V memorandumu je predvideno, da se nekatere sankcije proti Rusiji lahko odpravijo, "vendar postopno in le postopoma", medtem ko je treba zamrznjena ruska sredstva uporabiti za obnovo in odškodnine Ukrajini.
Dokument predvideva tudi nadaljnja pogajanja o prekinitvi ognja z udeležbo ameriških in evropskih uradnikov. Med petimi ključnimi temami morebitnega srečanja med Zelenskim in Putinom bi bilo trajno premirje, varnostna jamstva, teritorialna vprašanja, odškodnine in obnova, kazni za kršitve sporazumov ter sklenitev končnega mirovnega sporazuma.
13.55 V Istanbulu potekajo nova pogajanja med Ukrajino in Rusijo
Ukrajina in Rusija sta se danes sešli na novih neposrednih pogajanjih v Istanbulu, na katerih naj bi razpravljali o načinih za končanje vojne in predlogih, ki sta jih pripravili obe državi. Začetek srečanja, ki sledi predhodnim ločenim pogovorom s turško stranjo, je potrdilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.
Pogajalci obeh držav se srečujejo v luksuznem hotelu v palači Ciragan na obrežju Bosporja. Rusko delegacijo vodi svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa obrambni minister Rustem Umerov. Posrednik v pogovorih je turški zunanji minister Hakan Fidan.
Ukrajinska delegacija se je po lastnih navedbah pred tem srečala s predstavniki Nemčije, Italije in Združenega kraljestva z namenom "uskladitve pozicij". Ukrajinci so ob tem poudarili svojo zavezanost mirovnim prizadevanjem, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinska delegacija se je po lastnih navedbah pred tem srečala s predstavniki Nemčije, Italije in Združenega kraljestva z namenom "uskladitve pozicij".
Ukrajina bo po napovedih predsednika Volodimirja Zelenskega ruski strani predstavila predlog, ki predvideva popolno in brezpogojno prekinitev ognja, izpustitev vseh vojnih ujetnikov in vrnitev ugrabljenih otrok. Za vzpostavitev zanesljivega in trajnega miru pa Zelenski kot nujno vidi srečanje med njim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.
Rusija memoranduma s pogoji za mir, ki naj bi ga predstavila danes, ni želela vnaprej predati ukrajinski strani. Zavrača pa Moskva zahtevo tako Kijeva kot zahodnih držav po brezpogojni prekinitvi ognja in vztraja pri razrešitvi "temeljnih vzrokov" vojne.
Med drugim tako denimo Rusija zahteva, da se Ukrajina dokončno odpove prizadevanjem za članstvo v zvezi Nato in ji preda pet regij, ki si jih je Moskva enostransko priključila. To je nesprejemljivo za Kijev, ki terja umik ruskih enot s svojega ozemlja.
Prva neposredna pogajanja med predstavniki Ukrajine in Rusije po letu 2022 so v Istanbulu potekala sredi maja. Pogajalci so se dogovorili le o izmenjavi po tisoč vojnih ujetnikov, ki so jo že izpeljali, razpravljali pa so tudi o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.
Ukrajina si obenem želi konkretnih varnostnih jamstev zahodnih držav, bodisi v obliki zaščite Nata ali prisotnosti zahodnih vojakov na območju, na kar pa ne pristaja Rusija. Ta naj bi medtem med pogoji za končanje vojne v Ukrajini zahtevala zavezo Zahoda, da se Nato ne bo širil proti vzhodu.
Moskva in Kijev sta se na prvih neposrednih pogovorih od začetka vojne februarja 2022 v Istanbulu sešla 16. maja, a je srečanje prineslo le dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov.
Današnje novo srečanje sledi dan po enem največjih ukrajinskih napadov na ruskem ozemlju do zdaj – Kijev je nad ruska zračna oporišča s ciljem uničenja bojnih letal izstrelil 117 dronov.
Medsebojne napade sta državi nadaljevali tudi preteklo noč.
10.12 V Rusiji pozivi k jedrskemu odzivu, potem ko je Ukrajina uničila 13 letal
Zaradi velikega ukrajinskega napada z droni na ruske letalske baze je Moskva pod vse večjim pritiskom, da se odzove. Ukrajinski uradniki trdijo, da je bilo uničenih najmanj 13 ruskih letal, več pa jih je bilo poškodovanih, vključno z bombniki, ki lahko nosijo jedrsko orožje.
Kot poroča Ivor Bennett, dopisnik Sky News iz Moskve, se v ruskih državnih medijih in na družbenih omrežjih že pojavljajo pozivi k jedrskemu napadu na Ukrajino. "Nekateri trdijo, da bi zadnji napad v skladu z rusko jedrsko doktrino lahko upravičil jedrski odziv, saj so bile tarče bombniki, ki lahko nosijo jedrsko orožje," je dejal Bennett.
Po drugi strani pa so prorežimski vojaški blogerji izrazili ostro kritiko ruskega vojaškega poveljstva in ga obtožili malomarnosti in samozadovoljstva. Kritika se nanaša na to, da so bila letala na prostem, brez zadostne zaščite, pa čeprav so več sto kilometrov oddaljena od ukrajinske meje.
"Verjeli so, da so ta letališča varna le zato, ker so daleč od frontne črte," pravi dopisnik Sky News. Zdaj naj bi bilo govora o morebitnih notranjih posledicah, tudi o spremembah v vojaškem vodstvu.
Čeprav se Kremelj še ni uradno izrekel o morebitnih protiukrepih, analitiki in opazovalci opozarjajo, da se bo Rusija skoraj zagotovo odzvala – vojaško, diplomatsko ali oboje. Obseg in narava tega odziva še nista znana, vendar je jasno, da je napad resno spodkopal občutek varnosti ruskih strateških sil globoko na ozemlju.
8.09 Rusija in Ukrajina pred pogajanji z novimi medsebojnimi napadi
Pet ljudi je bilo ranjenih v ruskem napadu z brezpilotniki na Harkov, so danes sporočile lokalne oblasti. V noči pred novimi neposrednimi pogajanji med stranema v Istanbulu je medtem zračna obramba nad Rusijo sestrelila 162 ukrajinskih dronov.
V Istanbulu bodo danes po napovedih potekali novi neposredni pogovori med delegacijama Rusije in Ukrajine, na katerih naj bi razpravljali o načinih za morebitno končanje vojne.
Vojski sta v dneh pred pogajanji še zaostrili konflikt. Rusija je tako v noči na nedeljo nad Ukrajino po navedbah Kijeva izstrelila 472 dronov, kar je največ v enem dnevu od začetka vojne. Ukrajina pa je v nedeljo izvedla obsežne napade z droni na ruska vojaška letališča ter s skoraj 120 brezpilotnimi letalniki uničila več kot 40 bojnih in izvidniških letal, med drugim v Sibiriji. S tem naj bi onesposobila več kot tretjino ruskih strateških bombnikov.
Napadi so se nadaljevali tudi v noči na ponedeljek. Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform so ruske sile Harkov napadle z droni in dvema raketama. Med petimi ranjenimi je po navedbah župana Igorja Terehova tudi sedemletni deček.
Ruska zračna obramba je medtem po poročanju ruskih tiskovnih agencij sestrelila 162 ukrajinskih brezpilotnikov, največ nad obmejno regijo Kursk.
6.30 V Istanbulu danes novi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino
Drugi krog pogovorov med državama je v sredo predlagal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dejal, namerava Rusija danes ukrajinski delegaciji predstaviti osnutek memoranduma o svojih pogojih za končanje vojne.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nedeljo sporočil, da načrt, ki ga bodo predstavili ukrajinski pogajalci, med drugim predvideva popolno in brezpogojno prekinitev ognja, izpustitev vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev ugrabljenih otrok. Za vzpostavitev zanesljivega in trajnega miru pa je po njegovem potrebno srečanje med njim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.
Pred pogovori v največjem turškem mestu sta se po navedbah ruskega zunanjega ministrstva, ki jih je prenesla državna agencija Tass, po telefonu pogovarjala tudi Lavrov in ameriški državni sekretar Marco Rubio.
Drugi krog pogovorov med delegacijama bo sicer potekal dan po intenzivnih medsebojnih napadih ruskih in ukrajinskih sil.
Rusija je v noči na nedeljo nad Ukrajino po navedbah Kijeva izstrelila 472 dronov, kar je največ v enem dnevu od začetka vojne. Ukrajina pa je v nedeljo izvedla obsežne napade z droni na ruska vojaška letališča ter s skoraj 120 brezpilotnimi letalniki uničila več kot 40 bojnih in izvidniških letal, med drugim v Sibiriji. S tem naj bi onesposobila več kot tretjino ruskih strateških bombnikov.
Prva neposredna pogajanja med predstavniki Ukrajine in Rusije po letu 2022 so v Istanbulu potekala sredi maja. Pogajalci so se dogovorili le o izmenjavi po tisoč vojnih ujetnikov, ki so jo že izpeljali, razpravljali pa so tudi o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.
