Sobota, 31. 5. 2025, 17.01
1 dan, 12 ur
Ameriški vojaki korakajo po Rusiji. In Moskva je nemočna.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
Ameriški vojaki v Vladivostoku avgusta 1918. Američani so Vladivostok in dele Sibirije zasedli, da bi lahko pomagali Češkoslovaški legiji (sestavljali so jo češki in slovaški vojaški ujetniki v Rusiji med prvo svetovno vojno), ki se je v ruski državljanski vojni bojevala proti boljševikom. Z zasedbo Vladivostoka so ZDA tudi preprečile prihod japonskih vojakov na to območje.
Odnosi med ZDA in Rusijo se zadnja leta vrtijo okoli ruskega napada na Ukrajino. Ko je bil v Beli hiši demokrat Joe Biden, so bile ZDA velike nasprotnice Putinove Rusije, po vrnitvi Donalda Trumpa pa so odnosi nekako toplo-hladni. Podobno lahko rečemo tudi za odnose med državama v preteklosti. Če sta bili ZDA in Rusija veliki tekmici v času hladne vojne, pa sta bili državi zaveznici v obeh svetovnih vojnah. ZDA so bile bolj kot ne naklonjene Rusiji tudi v obdobju, ko je ta v 19. stoletju v t. i. veliki igri merila moči z Britanskim imperijem.
Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so prej – zaradi napadalne politike ruskega predsednika Vladimirja Putina – sovražni odnosi med državama postali skorajda zavezniški. Govorilo se je, da Trumpove ZDA skušajo s prijateljsko politiko do Putinove Rusije to odtrgati od kitajskega vpliva.
Zavezništvo med Trumpom in Putinom na račun Evrope?
Številni so se bali sklenitve ameriško-ruskega zavezništva na račun Ukrajine in Evrope. Za zdaj se to ni zgodilo, še več, v zadnjih dnevih so se vsaj na zunaj ohladili odnosi med Trumpom in Putinom. A morebitno ameriško-rusko zavezništvo v bližnji prihodnosti ne bi bilo nič nenavadnega.
Če bi gledali samo na obdobje med letom 1945 in padcem Berlinskega zidu leta 1990, to je na obdobje hladne vojne, bi mislili, da sta ZDA in Rusija (v času komunizma Sovjetska zveza) skorajda dedni sovražnici, ki sta vedno na nasprotnih bregovih.
Američani in Rusi zavezniki v prvi in drugi svetovni vojni
Toda obdobje hladne vojne je po svoje izjema v odnosih med državama. ZDA in Rusija sta bili iz geopolitičnih razlogov zaveznici v obeh svetovnih vojnah. V drugi svetovni vojni je velika ameriška pomoč v orožju in drugi opremi sovjetski Rdeči armadi še zlasti po letu 1943 pomagala zlomiti moč nemške vojske. Povojna svetovna geopolitična ureditev, še zlasti tista v Evropi, je v veliki meri posledica ameriško-sovjetskih dogovorov.
ZDA pod Franklinom Rooseveltom in Stalinova Sovjetska zveza so imele po drugi svetovni vojni v rokah škarje in platno povojne ureditve sveta. Na fotografiji: srečanje britanskega premierja Winstona Churchilla (levo), ameriškega predsednika Roosevelta (v sredini) in Stalina (desno) v Jalti na Krimu februarja 1945. Po drugi svetovni vojni so se kapitalistične ZDA in komunistična Sovjetska zveza kot edini svetovni supersili zapletli v hladno vojno.
V prvi svetovni vojni so Američani v vojno vstopili aprila 1917, in sicer na strani Antante, torej tudi Rusije. Ta od februarja 1917 ni bila več monarhija. Po oktobrski revoluciji so ameriške enote sodelovale v zavezniških enotah (britanskih in francoskih), ki so podpirale protiboljševiško stran v ruski državljanski vojni. Med septembrom 1918 in julijem 1919 so se ameriški vojaki bojevali z boljševiško Rdečo armado v Arhangelsku na severu evropske Rusije.
Ameriški vojaki korakajo po ruskem Daljnem vzhodu
Avgusta 1918 so se ameriški vojaki izkrcali tudi v Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu, in sicer predvsem da bi pomagali pri evakuaciji pripadnikov Češkoslovaške legije, pa tudi zato, da bi preprečili prihod Japoncev na to območje. Ruski Daljni vzhod so zadnji ameriški vojaki zapustili aprila 1920. Kot je znano, so v ruski državljanski vojni zmagali boljševiki, zahodne sile pa so zapustile ozemlje Rusije.
V 19. stoletju so bili ameriško-ruski odnosi dobri. Odnose so pokvarili protijudovski pogromi, ki so se v carski Rusiji začeli v 80. letih 19. stoletja. Tudi v ameriškem javnem mnenju je ruski car veljal za despota. Kljub temu sta bili državi leta 1900 zaveznici pri zadušitvi boksarske vstaje na Kitajskem.
Rusi prodajo ZDA Aljasko, Američani posredujejo pri sklenitvi miru med Rusi in Japonci
Leta 1905 so Američani pomagali pri sklenitvi rusko-japonskega mirovnega sporazuma. Ta je bil ugoden za Ruse, ki so v letih 1904–1905 izgubili vojno z Japonci. Sporazum so Rusi in Japonci podpisali v ameriškem mestu Portsmouth.
Britanska karikatura iz leta 1863, ki kaže, da naj bi bila Abraham Lincoln in ruski car Aleksander II. politično sorodna in v prijateljskih odnosih. Rusija je v času ameriške državljanske vojne podpirala ZDA. Leta 1863 je v znak podpore poslala ruske bojne ladje na obisk v New York in San Francisco. To so bili časi, ko se je Washington bal, da bi lahko Velika Britanija in Francija podprla Konfederacijo, tj. ameriške zvezne države, ki so se odcepile od ZDA. Če je Lincoln leta 1863 odpravil suženjstvo v ZDA, je car Aleksander II. leta 1861 odpravil tlačanstvo. Pozneje je bilo ameriško javno mnenje zaradi protijudovskih pogromov manj naklonjeno ruskim carjem.
ZDA in Rusija sta bili po svoje nekakšni tihi zaveznici tudi v času, ko je carska Rusija v Aziji v t. i. veliki igri merila moči z Britanskim imperijem. Leta 1867 je Rusija prodala Aljasko ZDA, in sicer zato, ker je želela preprečiti, da bi jo v kakšni od vojn zasedla Velika Britanija, glavna sovražnica Rusije v 19. stoletju po koncu Napoleonskih vojn.
Ruska politika v času ameriške revolucije in ameriške državljanske vojne
Carska Rusija je ZDA uradno priznala leta 1803. Rusija je bila uradno nevtralna v času ameriške osamosvojitvene vojne z Britanci (1775–1783), dejansko pa je bila na strani Američanov in je preprečevala popolno pomorsko blokado uporniških britanskih kolonij v Severni Ameriki. Rusija je bila nevtralna tudi v času ameriške državljanske vojne v letih 1861–1865. Je pa dejansko bolj podpirala Sever kot Jug.
