Torek, 1. 3. 2022, 22.06
2 leti, 1 mesec
Ukrajinsko mesto, ki je videlo že nešteto uničenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,11
5
Kijev je ena od glavnih tarč ruskega napada na Ukrajino.
Ukrajinsko glavno mesto Kijev je že nekaj dni pod udarom ruskih sil. To je mesto z dolgo zgodovino, ki je bilo velikokrat v središču silovitih spopadov. Nekajkrat je bilo tudi dobesedno uničeno.
Bilo je novembra 1240. Kijevu se je bližala mogočna mongolska vojska. Pred naskokom na mesto ob Dnepru so Mongoli skupaj s Tatari uničili že več mest, ki so bila del Kijevske Rusije: Rjazan, Vladimir, Kozelsk, Perejaslav, Černigov ...
Mongolsko uničenje Kijeva
Mesto se ni hotelo vdati. Začelo se je nekajdnevno obleganje. Kijev, ki je zaman čakal na pomoč Ogrske, je na koncu klonil. Napadalci so pobili veliko večino od 50 tisoč meščanov Kijeva, ki je bil takrat eno od največjih evropskih mest.
Z uničenjem Kijeva se je napadalcem iz Azije odprla pot proti Zahodu. Sledili so plenilski napadi na Poljsko, Ogrsko, Dunaj in dežele na Balkanu. Mongolska nevarnost za osrednje evropske dežele se je končala leta 1242 z njihovim umikom.
Napadi na Kijev leta 986 in 1169
Z mongolsko-tatarskim uničenjem Kijeva se je dokončno končala tudi zgodba Kijevske Rusije, zveze vzhodnoslovanskih kneževin. Uničenje mesta leta 1240 ni bila edina tragična zgodba mesta, ki so ga verjetno že v 6. stoletju ustanovili Slovani.
Mongoli oblegajo Kijev leta 1240.
Leta 986 se je mesto ubranilo napada Pečenegov, turško govorečega stepskega nomadskega ljudstva, manj sreče pa je imelo leta 1169. Takrat ga niso napadli stepski nomadi, ampak knez Andrej Bogoljubski, vladar kneževine Rostov-Suzdal (naslednica te kneževine je bila pozneje Velika kneževina Moskva).
Boji za Kijev med Litovci in Zlato hordo
Njegova vojska je zasedla in oplenila mesto, ki je potem izgubljalo svoj vpliv in pomen ter bilo še večkrat oplenjeno, dokler ni doživelo mongolskega uničenja. Po tem uničenju je bilo mesto dolgo časa le še bleda senca stare slave in nepomembno obrobno mesto, za katerega sta se vojskovali Velika vojvodina Litva in turško-mongolska Zlata horda.
Poljska in carska Rusija
Med letoma 1362 in 1471 so mestu vladali Litovci. Leta 1482 so Kijev uničili krimski Tatari, ki so ga že prej večkrat napadli. Mesto se je tudi po tem uničenju znova postavilo na noge. Po združitve Poljske in Litve leta 1569 je Kijev prišel pod oblast poljske krone. V 17. stoletju so mestu nekaj časa vladali ukrajinski kozaki. Od leta 1686 je oblast nad Kijevom dobila carska Rusija.
Nemci prvič vkorakajo v Kijev
Po oktobrski revoluciji, ki je carsko Rusijo odvrgla na smetišče zgodovine, se je oblast nad Kijevom večkrat zamenjala. Novembra 1917 je Kijev, v katerem je bil sedež novoustanovljenega ukrajinskega parlamenta (rada), postal glavno mesto neodvisne Ukrajinske ljudske republike.
Januarja 1918 so boljševiki napadli in zasedli mesto, ukrajinska rada pa je zbežala v Žitomir. Leninovi boljševiki so ustanovili Ukrajinsko sovjetsko republiko, ki pa je imela sedež v Harkovu. Boljševiška oblast v Kijevu ni dolgo trajala, saj so v mesto po podpisu miru med cesarsko Nemčijo in boljševiško Rusijo prišli nemški vojaki.
Kijev na koncu tretjič v rokah boljševikov
Po nemški kapitulaciji so se viharni časi za mesto nadaljevali. Najprej je Kijev postal prestolnica novoustanovljene neodvisne ukrajinske države, a je mesto kmalu zasedla protiboljševiška bela garda. Leta 1920 so Kijev spet zasedli boljševiki, a ga spet izgubili, ko je maja 1920 v mesto vkorakala poljska vojska.
Kijev v ruševinah med drugo svetovno vojno.
A so boljševiki spet, tokrat že tretjič, zasedli Kijev. Leta 1922 je bila ustanovljena Ukrajinska sovjetska socialistična republika s sedežem v Harkovu. V letih 1932–1933 je Kijev, tako kot drugi deli Ukrajine, trpel zaradi lakotomora (holodomor po ukrajinsko). Leta 1934 je Kijev postal glavno mesto Ukrajinske sovjetske socialistične republike.
Bitka za Kijev
Mesto je bilo v boljševiških oziroma sovjetskih rokah do napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo poleti 1941. Avgusta in septembra tega leta je potekala bitka za Kijev, v kateri so nemške enote obkolile skoraj pol milijona sovjetskih vojakov. Nemci so mesto zasedli 19. septembra.
Pred odhodom so rdečearmejci minirali številne zgradbe v mestu in jih pognali v zrak, ko so v mesto prišli nemški vojaki. Umrlo je na tisoče nemških vojakov, številne zgradbe so se porušile, požar v mestu zaradi eksplozij pa je trajal kar nekaj dni.
Sovjetska oblast do leta 1991
V bližini Kijeva je kraj Babji jar, v katerem so esesovski odredi smrti pomorili na deset tisoče kijevskih Judov. Sovjeti so znova zasedli mesto novembra 1943. Po razpadu Sovjetske zveze je Kijev leta 1991 postal glavno mesto neodvisne Ukrajine.
5