Četrtek, 23. 1. 2025, 11.35
3 ure, 28 minut
Mož, ki spet dviga prah. Tudi zaradi Elona Muska.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Winston Churchill je junak druge svetovne vojne. Leta 1953 je tudi dobil Nobelovo nagrado za literaturo za svoje spomine na spopad s Hitlerjevo Nemčijo in njenimi zaveznicami.
Britanski politik Winston Churchill je vtisnil velik in neizbrisen pečat obdobju, ki zadnje čase, tudi zaradi najbogatejšega človeka na svetu Elona Muska, spet vzbuja več zanimanja. Gre seveda za obdobje druge svetovne vojne. Churchill je zelo pomemben tudi za slovensko zgodovino.
Mineva 60 let od smrti britanskega premierja Winstona Churchilla. Ta je umrl 24. januarja 1965, ko je bil star 90 let (rodil se je leta 1874). Njegov pogreb je bil do tedaj največji pogreb glede na udeležbo delegacij. V London, dolgoletno prestolnico velikega britanskega imperija, so prišle delegacije iz 112 držav.
Junak druge svetovne vojne
Razlog tako velikega spoštovanja do britanskega dvakratnega premierja je bila seveda predvsem njegova vloga v drugi svetovni vojni. Churchill je postal britanski premier 10. maja 1940 zvečer. To je bil eden od najbolj dramatičnih dni v svetovni zgodovini. Zgodaj zjutraj tistega dne je namreč vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler napadel Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.
Britanija je že pod premierjem Nevillom Chamberlainom 3. septembra 1939 napovedala vojno nacistični Nemčiji, ker je ta dva dneva prej, 1. septembra, napadla Poljsko. Kljub vojni napovedi niso izbruhnili spopadi med Veliko Britanijo in Francijo ter nacistično Nemčijo, ampak je sledilo zatišje oziroma t. i. lažna vojna (phoney war). To lažno vojno je pretrgal Hitler z veliko zahodno ofenzivo.
Premier v enem najtežjih obdobij britanske zgodovine
Churchill, takrat star že 65 let, je postal premier namesto Chamberlaina, ker je bil že dolgoletni nasprotnik nacistične Nemčije in je nasprotoval spravljivi britanski politiki do Hitlerja. Ta politika se je s Hitlerjevimi imperialnimi potezami (okupacija in uničenje Češkoslovaške, napad na Poljsko) izkazala kot upravičena in daljnovidna.
Po kapitulaciji Francije 22. junija 1940 se je zdelo, da je Hitler na poti k zmagi. Edini, ki se mu je upiral na stari celini, je bil Churchill.
Churchill je vodenje britanske vlade prevzel v enem od najtežjih obdobij britanske zgodovine. Hitlerjev vojni strah je namreč nepričakovano hitro spravil na tla Francijo, zaradi česar se je moral britanski ekspedicijski korpus s celine na vrat na nos umakniti na Otok. Začela se je zračna bitka za Britanijo, ko je postala Churchillova domovina tarča silovitih napadov nemškega bojnega letalstva.
Churchill proti pogajanjem s Hitlerjem
To je bilo obdobje, ko je Britanija s Churchillom skorajda sama stala nasproti Hitlerjevi Nemčiji, ki si je pokorila skoraj vso staro celino (aprila 1941 je napadla tudi Jugoslavijo). Konec maja 1940 je v britanski vladi nastal spor, ali naj nadaljujejo vojno proti Nemčiji ali naj se začnejo pogajanja.
Churchill je odločno zavrnil pogajanja, v vladi narodne rešitve pa je imel podporo laburistov in liberalcev. Na srečo je na njegovo stran stopil Chamberlaine, ki je bil tedaj še vodja konservativcev.
Britanci in Sovjeti postanejo zavezniki
Olajšanje za Britanijo je nastopilo šele junija 1941, ko je Hitler napadel Stalinovo Sovjetsko zvezo. Do tedaj sta bili Nemčija in komunistična Sovjetska zveza kljub velikim ideološkim razlikam od 23. avgusta 1939 zaradi geopolitičnih razlogov in taktičnih zvijač Hitlerja in Stalina zaveznici.
Churchill je med drugo svetovno vojno populariziral t. i. V-znak, znak za zmago. Zmaga je v angleščini victory.
Hitler si je želel pokriti vzhodni hrbet pred napadom na Francijo, Stalin pa je pričakoval, da se bo Nemčija s Francijo in Britanijo zapletla v krvavo in dolgotrajno vojno v slogu prve svetovne vojne, kar bo oslabilo vse tri države, a se je uštel. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo sta Britanija in Sovjetska zveza kljub ideološkim razlikam postali zaveznici.
Atlantska listina in zavezništvo z ZDA
Še lažje je Britanija lahko zadihala, ko so se decembra 1941 po japonskem napadu na Pearl Harbor v vojno neposredno vključile tudi ZDA. Že avgusta 1941 pa sta Britanija in ZDA oblikovali Atlantsko listino, ki je bila skupna vizija svetovne ureditve po koncu vojne.
Atlantska listina govori o samoodločbi narodov, a Churchill je bil v resnici še vedno zagovornik vplivnih območij velesil. Zelo je utelešal tudi miselnost britanskega premierja iz 19. stoletja Lorda Palmerstona, da Britanija nima večnih zaveznikov ali večnih sovražnikov, ampak zgolj lastne večne interese, ki jim mora slediti.
Delitev vplivnih območij s Stalinom
To je Churchill najbolj dokazal, ko je oktobra 1944 na moskovski konferenci sklenil skrivni dogovor o delitvi vpliva v srednji in jugovzhodni Evropi po koncu druge svetovne vojne. Po dogovoru je dobila Sovjetska zveza od 90 do sto odstotkov vpliva v Romuniji, od 75 do 80 odstotkov vpliva v Bolgariji, od 50 do 80 odstotkov vpliva na Madžarskem in deset odstotkov vpliva v Grčiji.
Churchill je oktobra 1944 v Moskvi s Stalinom razdelil vpliv na jugovzhodu stare celine. Sovjetom je tako dal prevladujoči vpliv na Madžarskem ter v Romuniji in Bolgariji za prevladujoči zahodni vpliv v Grčiji. Jugoslavija naj bi po tem skrivnem dogovoru postala vplivno območje tako Zahoda kot Sovjetov. Po vojni je Sovjetska zveza dobila popoln vpliv v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem, Zahod pa v Grčiji. Jugoslavija je pod Titom postala nekakšno nikogaršnje ozemlje. Na fotografiji: Churchill in Stalin na Jaltski konferenci februarja 1945.
Britanci oziroma Zahod pa so dobili 90 odstotkov vpliva v Grčiji, od 50 do 20 odstotkov vpliva na Madžarskem, od 25 do 20 odstotkov vpliva v Bolgariji in od deset do nič odstotkov vpliva v Romuniji. Jugoslavija je bila razdeljena na polovico: 50 odstotkov vpliva Sovjetske zveze in 50 odstotkov vpliva Zahoda.
Churchillov govor o železni zavesi
Churchill te skrivne delitve jugovzhodne Evrope ni omenjal v svojem slavnem govoru na univerzi v malem mestu Fulton v ameriški zvezni državi Misuri 5. marca 1946. Govor, ki ga je Churchill uradno poimenoval Tetive miru (The sinews of peace), je postal svetovno znan zaradi omembe železne zavese, ki teče od Szczeczina do Trsta in deli Evropo na dva dela, komunistični in nekomunistični.
Pri tem je Churchill tudi zamolčal dejansko politiko Velike Britanije, ki je vzela v zakup sovjetski nadzor nad vzhodnim delom Evrope, če je to potrebno za preprečitev nemškega nadzora nad zahodnim delom Evrope.
Premaga Hitlerja, a izgubi volitve
Ko je imel Churchill slavni govor o železni zavesti, ni bil več britanski premier. Čeprav je Britanijo popeljal do zmage nad Hitlerjevo Nemčijo, je na volitvah 5. julija 1945 laburistična stranka pod vodstvom Clementom Attleejem prepričljivo zmagala (dobila je skoraj polovico glasov). Zmaga laburistov nad konservativci Churchilla je bila del premika na levo po drugi svetovno vojni.
Churchill je bil velik zagovornik britanskega imperija. Z leve letijo nanj očitki, da je bil rasist. Leta 2020 so protestniki proti strukturnemu rasizmu tudi popisali njegov kip v Londonu. Na fotografiji iz leta 2021 vidimo policiste, ki varujejo Churchillov kip pred vnovičnimi vandalizmi.
Medtem ko je bil Churchill v opozicijskih klopeh, se je počasi začel rušiti britanski imperij. Leta 1946 je London izgubil svoj dragulj v kroni – Indijo. Churchill je nasprotoval indijski neodvisnosti, v času druge svetovne vojne je celo zaprl voditelje indijskega boja za neodvisnost. Na indijski podcelini ga krivijo tudi za veliko lakoto v Bengaliji leta 1943, ki je zahtevala tri milijone življenj.
Drugič premier
Znova je Churchill postal britanski premier oktobra 1951, ko je bil star 76 let, potem ko njegovi konservativci na volitvah niso dobili večine glasov, a so zaradi enokrožnega večinskega sistema dobili nekaj več sedežev od laburistov. Njegov drugi mandat je trajal do leta 1955, ko je odšel v politični pokoj. Naslednje leto je izbruhnila sueška kriza, ki je pomenila dejanski konec britanskega imperija.
Sledila je načrtna dekolonizacija britanskega imperija, ki je imel leta 1914 pod svojo oblastjo več kot petino takratnega svetovnega prebivalstva, leta 1920 pa obsegal kar 24 odstotkov vse površine na svetu. Ko je leta 1965 Churchill umrl, je bil imperij, ki mu je zvesto služil vse življenje, že zgodovina.
Churchill in slovenske meje
Churchill in Tito sta se prvič srečala v Neaplju avgusta 1944, drugič pa v Londonu marca 1953 (na fotografiji), nekaj dni po Stalinovi smrti. Kot zanimivost: Churchillov pogreb leta 1965 z delegacijami iz 112 držav je leta 1980 presegel Titov pogreb z delegacijami iz 127 držav.
Leta 1915 je bil Churchill velik zagovornik tajnega londonskega sporazuma, po katerem je Italija v zameno za vstop v vojno proti Nemčiji in Avstro-Ogrski dobila tretjino slovenskega narodnega ozemlja in četrtino slovenskega prebivalstva.
V skladu z mislijo, da britanski imperij nima večnih zaveznikov in sovražnikov, ampak samo večne interese, je leta 1943 umaknil podporo četniškemu voditelju Draži Mihajloviću in podprl vodjo partizanov Josipa Broza - Tita, ker se je ta za razliko od četnikov dejansko bojeval proti Hitlerju in vezal del nemških sil, ki bi sicer lahko okrepile nemško obrambo na Apeninskem polotoku.
Leta 1945, ko je bilo jasno, da ne bo nič z delitvijo vpliva (50 : 50) v Jugoslaviji v skladu z njegovim skrivnim dogovorom s Stalinom v Moskvi oktobra 1944, je menda v zaupnih pogovorih obžaloval podporo Titu (z njim se je prvič srečal v Neaplju 12. avgusta 1944). Na britanski strani je bil tudi najodločnejši v zahtevi, da se jugoslovanska vojska in slovenski partizani maja 1941 umaknejo iz Trsta.
Po razkolu med Titovo Jugoslavijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo leta 1948 je Churchill podpiral zahodno politiko, da je treba Tita obdržati na oblasti. Med 16. in 21. marcem 1953 je v Britaniji na obisku gostil Tita. To je bil prvi obisk komunističnega voditelja v Britaniji in za Tita velik mednarodni uspeh. Prihodnje leto je bil v britanskem glavnem mestu podpisan Londonski sporazum, po katerem se je razdelilo Svobodno tržaško ozemlje (STO). Trst je tako tudi mednarodnopravno spet dobila Italija, Slovenija pa je dobila Koper, Izolo in Piran ter s tem izhod na morje.
Glavni vir: Božo Repe, Winston Churchill and the Slovenes (Winston Churchill in Slovenci), leto 2019.
Elon Musk in Winston Churchill
Elon Musk je septembra lani na omrežju X pogovor Tuckerja Carlsona z Darrylom Cooperjem, ki je Churchilla označil za največjega zlobneža druge svetovne vojne, opisal kot vrednega ogleda in zelo zanimivega.
Na inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa je največ prahu dvignila poteza najbogatejšega človeka na svetu Elona Muska, ki je med svojim govorom desnico iztegnil v fašistični pozdrav (na nemškem govornem območju mu rečejo tudi Hitlergruss, Hitlerjev pozdrav, ker naj bi ga poznali tudi stari Rimljani, pa obstaja tudi ime rimski pozdrav).
To ni prvič, da Musk razburja javnost s svojimi navezavami na drugo svetovno vojno. 3. septembra lani je namreč na družbenem omrežju X pogovor Tuckerja Carlsona z ameriškim ljubiteljskim psevdozgodovinarjem Darrylom Cooperjem opisal kot zelo zanimivega in vrednega ogleda.
To je spodbudilo ameriškega milijarderja Marka Cubana, ta je judovskega rodu, da je Musku v čivku na omrežju X zabrusil: "Izbriši svoj račun" (na omrežju X, op. p.). Cooper, ki je znan kot zagovornik nacistov in zanikovalec holokavsta, je med drugim v pogovoru s Carlsonom Churchilla označil kot največjega zlobneža druge svetovne vojne in kot najbolj odgovornega za izbruh druge svetovne vojne, čeprav ne v času Hitlerjevega napada na Poljsko ne v času sprožitve Hitlerjevega napada na Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Luksemburg ni bil na oblasti.
Musk ni izbrisal računa, kot mu je svetoval Cuban, je pa pozneje izbrisal svojo objavo o zanimivem pogovoru s Cooperjem.
Churchillovi slavni navedki
Churchill je znan po številnih domiselnih stavkih, med njimi so:
Nimam ponuditi ničesar razen krvi, truda, solz in znoja.
Navedek je iz njegovega prvega premierskega govora 13. maja 1940.
Borili se bomo v Franciji, borili se bomo na morjih in oceanih, borili se bomo z naraščajočo samozavestjo in vedno večjo močjo v zraku. Branili bomo naš Otok, ne glede na ceno. Borili se bomo na obalah, borili se bomo na pristajališčih, borili se bomo na poljih in ulicah, borili se bomo v hribih. Nikoli se ne bomo predali!
Navedek je iz govora iz 4. junija 1940.
Nikoli na področju človeških konfliktov ni tako veliko ljudi tako veliko dolgovalo tako maloštevilnim.
Navedek iz 20. avgusta 1940 je povezan z bojem britanskih letalcev v bitki za Britanijo.
To še ni konec. To ni niti začetek konca. Ampak to je morda konec začetka.
Navedek iz 10. novembra 1942 iz govora po zmagi v bitki pri El Alameinu.
Po spletu krožijo tudi številni navedki, ki pa jih Churchill v resnici ni izrekel. Eden od njih je: "Fašisti prihodnosti se bodo imenovali protifašisti." Avtor lažnega podatka, da je to Churchillov navedek, je neznan.
