Ponedeljek, 9. 2. 2026, 11.55
1 mesec
Elon Musk opušča Mars: SpaceX zdaj gradi mesto na Luni
Elon Musk je prepričan, da preživetje človeške vrste zahteva, da postane multiplanetarna vrsta, kar pomeni, da bi ljudje živeli na več planetih. Najprej bi se lahko naseljevali znotraj Osončja, pozneje pa tudi zunaj njega.
Elon Musk, ki je še pred petimi leti samozavestno napovedoval kolonizacijo Marsa do leta 2026, zdaj v ospredje postavlja Luno. Trdi, da je Luna realnejša in hitrejša odskočna deska za dolgotrajno preživetje človeštva. Njegovo vesoljsko podjetje SpaceX je že preusmerilo fokus v gradnjo "samorastočega mesta na Luni", kjer naj bi prvi ključni mejnik dosegli v naslednjem desetletju.
Ko je tehnološki milijarder Elon Musk pred petimi leti samozavestno napovedoval pristanek svojega vesoljskega podjetja SpaceX na Marsu do leta 2026, je zvenel kot človek, ki ve, kam gre in kako hitro bo cilj dosegel. Mars je bil srčika njegove vizije, skoraj religiozna točka konvergence tehnoloških, gospodarskih in civilizacijskih sanj.
A na začetku leta 2026 se njegova vizija sesuva oziroma je dobila osupljiv preobrat. Pot proti Marsu se je očitno zanj izkazala za zahtevnejšo, kot je sprva verjel. Zdaj trdi, da obstaja bližnja postaja, ki bi lahko človeštvo hitreje popeljala v prihodnost in zagotovila preživetje civilizacije – Luna.
Da je Musk opustil svojo vizijo kolonizacije Marsa, je že sredi lanskega leta zatrdil njegov nekdanji sodelavec in prijatelj Peter Thiel.
Je bila napoved potovanja na Mars že od začetka Muskovo prazno govoričenje?
Muskov nekdanji sodelavec, nevroznanstvenik Philip Low, je pred časom dejal, da je Musk mojster manipulacije, ki hrani ljudi s floskulami, in da je potovanje na Mars le ena od teh floskul.
Nova Muskova vizija sovpada z nedeljsko objavo na omrežju X, kjer je sporočil, da je podjetje SpaceX fokus že preusmerilo v gradnjo "samorastočega mesta na Luni", pri čemer naj bi bil prvi pomemben mejnik dosežen že v prihajajočem desetletju. Musk navaja, da je tak projekt realno izvedljiv v manj kot desetih letih, medtem ko bi za podoben projekt na Marsu potreboval vsaj dve desetletji.
For those unaware, SpaceX has already shifted focus to building a self-growing city on the Moon, as we can potentially achieve that in less than 10 years, whereas Mars would take 20+ years.
— Elon Musk (@elonmusk) February 8, 2026
The mission of SpaceX remains the same: extend consciousness and life as we know it to…
Zakaj Luna in ne več Mars?
Čeprav gre za osupljiv preobrat, ga Musk razlaga povsem pragmatično. Pot do Marsa po njegovih trditvah zahteva natančno usklajenost planetov, ki se zgodi le na 26 mesecev, potovanje pa traja pol leta. Izstrelitve na Luno pa so mogoče vsakih deset dni, potovanje traja le dva dni. Ta frekvenca pomeni hitrejše ponovitve, manjše tveganje, krajše čakalne dobe in predvsem možnost, da SpaceX gradi infrastrukturo s časovnico, ki jo Musk potrebuje za svoje vizije, je zapisal v objavi na omrežju X.
Geopolitični kontekst njegovo odločitev le še utrjuje. ZDA in Kitajska tekmujeta, katera bo prva vzpostavila trajno prisotnost na Luni. Ker SpaceX igra ključno vlogo tudi v Nasinem programu Artemis, ki predvideva vrnitev ZDA na Luno v drugi polovici desetletja, je Muskova odločitev v določenem smislu tudi strateško zavezništvo s političnimi in gospodarskimi tokovi ameriškega vesoljskega programa.
Nova časovnica
Iz več poročil, ki povzemajo komunikacijo SpaceX z investitorji, izhaja, da podjetje zdaj pristanek na Luni načrtuje v marcu 2027, kar je postalo jedro novega razvojnega cikla. Lunin program je prevzel glavno vlogo, Mars pa se je preselil med dolgoročne ambicije, ki naj bi se začele uresničevati šele v od petih do sedmih letih po začetku vzpostavitve infrastrukture na Luni.
Ta sprememba ni le priznanje logistične resničnosti, temveč tudi poskus, da bi se SpaceX izognil prevelikim tveganjem in izboljšal možnosti uspeha. Luna bo po Muskovem prepričanju služila kot laboratorij, poligon in odskočna deska, kjer bo mogoče razviti in preizkusiti tehnologije, potrebne za življenje na rdečem planetu. Avtonomni gradbeni sistemi, robotska logistika in izkoriščanje lokalnih virov bodo tam lahko preizkušeni v pogojih, ki so manj ekstremni od marsovskih, a še vedno dovolj zahtevni, da bodo pridobljene izkušnje dragocene.
Vloga xAI in Muskova vizija
Preobrat k Luni se prepleta tudi z enim največjih poslovnih premikov v Muskovi karieri. Njegovo podjetje s področja umetne inteligence xAI je pretekli teden postalo del vesoljskega podjetja SpaceX. Združeno podjetje se bo po navedbah milijarderja ukvarjalo z gradnjo podatkovnih centrov v vesolju.
Musk trdi, da bo povezovanje umetne inteligence, raketne tehnologije in satelitskih omrežij pospešilo razvoj avtonomnih sistemov, ki bodo sposobni graditi, upravljati in širiti naselbine brez stalne odvisnosti od Zemlje. Ti sistemi naj bi nekoč omogočili "samorastoče mesto" – koncept, ki napoveduje sinergijo med robotiko, umetno inteligenco in vesoljskimi materiali.
Poleg tega Musk verjame, da se bo prihodnost računalništva delno preselila v vesolje. Napoveduje vzpostavitev vesoljskih podatkovnih centrov, ki naj bi omogočili energetsko učinkovitejše procese umetne inteligence kot na Zemlji. Del prihodnjih prihodkov SpaceX – morda celo tistih, ki bodo financirali lunino mesto – naj bi tako izviral iz tega novega poslovnega področja.
Mars ostaja cilj, vendar ne več prvi
Musk, ki ima v lasti tudi omrežje X in podjetje Tesla, sicer poudarja, da se dolgoročna misija podjetja SpaceX ni spremenila. Še vedno želi človeštvo preoblikovati v multiplanetarno vrsto. Toda vrstni red je zdaj spremenil. Luna naj bi bila prvi prag civilizacijskega preskoka, projekt, na katerem bo SpaceX dobil izkušnje, sredstva in infrastrukturo, nujne za poznejši pohod na Mars.
Mars, kot objekt Muskovih sanj, tako ostaja v ozadju. Ne več kot naslednji cilj, temveč kot končni horizont. Po njegovem mnenju se bo delo na marsovski naselbini lahko začelo šele po prvih uspešnih lunarnih korakih. Tudi ocena, da bi za gradnjo mesta na Marsu potreboval več kot 20 let, kaže, da je Musk v tem poglavju nekoliko umiril svoje apetite.