Sobota, 28. 2. 2026, 16.43
1 teden, 4 dni
Teoretiki zarote: To je kraj, kjer je po drugi svetovni vojni živel Adolf Hitler
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
Bariloche oziroma San Carlos de Bariloche je mesto v departmaju Bariloche, ki leži v Andih na severu Patagonije. V tem kraju se je po več kot očitno izmišljeni teoriji zarote po koncu druge svetovne vojne skril Adolf Hitler skupaj s svojo ženo Evo Braun. Na fotografiji: jezerska pokrajina v bližini mesta Bariloche.
Bariloche oziroma Bariloče je mesto v Argentini, ki je povezano z eno največjih teorij zarot v 20. stoletju. To je namreč kraj, kjer naj bi po drugi svetovni vojni in uničenju Tretjega rajha skrito zavetje našel Adolf Hitler. To teorijo zarote je spodbujalo dejstvo, da je po drugi svetovni vojni Argentina na široko odprla vrata nacistom. Veliko jih je prišlo prav v Bariloche, ki je že konec 19. stoletja, po vojaški zmagi Argentincev nad prvotnim indijanskim prebivalstvom v Patagoniji, postal mesto z močno nemško skupnostjo.
Teorije zarote, da vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler ni umrl 30. aprila 1945 v svojem bunkerju v Berlinu, ampak je z Evo Braun pobegnil v Južno Ameriki oziroma v Argentino, so načrtno začeli širiti Sovjeti že junija 1945, slab mesec po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Sovjetski voditelj Stalin je celo javno ugibal, ali je ušel v Španijo ali Argentino.
Francova Španija simpatizira z nacisti in fašisti
Zakaj je omenil ravno ti dve državi, ni kakšna velika uganka. V Španiji je bil na oblasti desni avtoritarni režim, ki ga je vodil general Franco in je bil tesni zaveznik fašistov, ni pa vstopil v drugo svetovno vojno.
Je pa Francova Španija simpatizirala s fašističnim blokom, na strani Nemcev so se borili tudi španski prostovoljci. Ti so imeli skupaj z nekaj portugalskimi protikomunističnimi prostovoljci posebno enoto – Modro divizijo (Division Azul), ki je tudi sodelovala v bojih proti slovenskim partizanom.
Tudi v Argentini številni simpatizirajo s fašističnim taborom
Argentina, država, kjer večino prebivalstva sestavljajo priseljenci iz Španije in Italije, je bila med drugo svetovno vojno uradno nevtralna, zlasti argentinska vojska pa je bila močno pronemško usmerjena. Vojska je junija 1943 tudi izvedla državni udar.
Argentinski voditelj Juan Peron, ki je med drugim dve leti preživel kot argentinski vojni ataše v fašistični Italiji, je med drugo svetovno vojno simpatiziral s silami osi. Po drugi svetovni vojni so v Argentini zavetje našli številni nacisti oziroma nacistični zločinci. Peron je tudi zasnoval ideologijo oziroma politično usmeritev, ki je dobila ime peronizem, navdihoval pa jo je tudi fašizem.
V udaru je sodeloval tudi general Juan Peron. A Argentina se je znašla pod pritiskom ZDA, tako da je morala marca 1945 napovedati vojno proti Nemčiji in uvesti ukrepe proti nemškim pronacističnim organizacijam v Argentini. Nacisti so v Argentini organizirano delovali od leta 1925.
Argentina nacistom zagotavlja zavetje
Čeprav je Argentina uradno napovedala vojno Nemčiji, je po vojni omogočila prihod nacistov, ki so se v Argentini skušali skriti pred roko pravice. Prihode nacistov je omogočil zlasti general Peron, ki je argentinski predsednik postal februarja 1946 (pred tem je bil med drugim že podpredsednik države in vojni minister).
Peron je bil med letoma 1939 in 1941 argentinski vojaški ataše v fašistični Italiji. Ta je postala ideološki navdih zanj: od Benita Mussolinija je prevzel nacionalistično retoriko in idejo stanovske (korporativne) države.
V Argentino naj bi prišlo več tisoč nacistov
V Argentino naj bi po drugi svetovni vojni prišlo okoli pet tisoč nacistov, med drugim je leta 1950 v državo prišel tudi Adolf Eichmann, ki je bil eden glavnih organizatorjev holokavsta in se je pred tem več let skrival v Zahodni Nemčiji. Leta 1960 so izraelski agenti organizirali njegovo ugrabitev v Argentini in ga pripeljali na sojenje v Izrael.
Na območju Barilocheja so pred prihodom Evropejcev živeli Indijanci. Območje Barilocheja je prišlo pod argentinsko oblast šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je argentinska vojska premagala indijanske domačine v Patagoniji. V Bariloche se je naselilo veliko Nemcev oziroma nemško govorečih naseljencev, zaradi česar je dobil tudi vzdevek Mala Švica. Bariloche je tudi priljubljena turistična destinacija.
Veliko nacistov je v Argentini našlo zavetje v mestu Bariloche oziroma San Carlos de Bariloche. To je mesto v istoimenskem departmaju, ki je del argentinske province Rio Negro. Ime Bariloche je izvorno indijanskega izvora (Vuriloche) in pomeni Ljudje, ki živijo onkraj gore (Bariloche bi lahko tako smiselno poslovenili v Zagorje oziroma Zagorjani). Bariloche leži v Andih v severni Patagoniji.
Namesto razseljenih Indijancev v Bariloche prihajajo Nemci
Kraj je postal del Argentine konec 19. stoletja oziroma v 70. in 80. letih 19. stoletja, ko je argentinska vojska porazila indijanska ljudstva v Patagoniji. Pobila je več kot tisoč Indijancev, več kot 15 tisoč pa jih je razselila in del celo zasužnjila. V Patagonijo so takrat začeli prihajati evropski kolonisti. Podobna zgodba je bila tudi v Barilocheju.
Namesto razseljenih Indijancev so na območje Barilocheja prišli naseljenci evropskega izvora, veliko je bilo Nemcev iz sosednjega Čila (tja so Nemci prihajali že v 40. letih 19. stoletja). Ker so v mestu namenoma gradili stavbe v alpskem slogu, se je Barilocheja oprijelo ime Mala Švica. Mesto je postalo tudi turistični kraj za argentinsko elito.
V Barilocheju nekaj časa živi tudi Mengele
Kot že omenjeno, so v mesto po drugi svetovno vojni prišli številni nacisti. Nekaj časa je v Barilocheju živel tudi zloglasni nacistični zdravnik dr. Josef Mengele, ki je v Auschwitzu opravljal medicinske poskuse na živih ljudeh. Njegov vzdevek je bil Angel smrti. Mengele je pozneje skrivaj živel v Braziliji, kjer je tudi umrl.
V Barilocheju je zavetje našel tudi esesovski stotnik Erich Priebke, ki je v mestu dolgo brezskrbno živel kot ugleden meščan in bil dejaven član tamkajšnje nemške skupnosti. V 90. letih pa je zaradi ameriških televizijskih novinarjev ves svet izvedel, da Priebke živi v Barilocheju. Na koncu so Argentinci Priebkeja izročili Italiji, kjer so mu sodili zaradi sodelovanja pri poboju več sto talcev v Rimu med drugo svetovno vojno. Na fotografiji: Priebke na sojenju v Italiji.
V Barilocheju je zavetje našel tudi esesovec Erich Priebke. Ta je marca 1944 sodeloval v poboju 335 Italijanov v Ardeatinskih jamah v Rimu. Poboj je bil maščevalni ukrep po smrti 33 nemških vojakov zaradi podtaknjenega eksploziva.
Odkritje nacističnega zločinca Priebkeja
Leta 1946 je Priebkeju uspelo pobegniti iz britanskega vojaškega zapora v Riminiju. Pozneje je trdil, da mu je v Argentino uspelo uiti s pomočjo avstrijskega katoliškega kardinala Aloisa Hudala, ki je služboval v Rimu.
V Barilocheju je bil Priebke spoštovan lastnik trgovine z delikatesami, vodil je tudi tamkajšnjo nemško šolo. Postal je tudi predsednik združenja tamkajšnjih Nemcev. Leta 1994 pa ga je našel ameriški televizijski novinar Sam Donaldson in z njim opravil intervju kar na ulici, ko ga je pričakal pred šolo, kjer je delal. Italijani so bili ogorčeni in so od Argentine zahtevali njegovo izročitev.
Priebke dočaka sto let
Italiji so ga izročili leta 1996. Obsojen je bil na 15 let zapora. Umrl je v Rimu leta 2013, star kar sto let. Priebke je vedno trdil, da je nedolžen in da je kot vojak le izpolnjeval ukaze.
Slovenci v Barilocheju
V Barilocheju so po drugi svetovni vojni svoje novo domovanje našli tudi Slovenci. Med drugimi tudi del od okoli šest tisoč slovenskih civilistov, ki so maja 1945 po porazu nacistične Nemčije skupaj z 11 tisoč slovenskimi domobranci prebežali na avstrijsko Koroško. Britanci so domobrance izročili Titovi jugoslovanski vojski. Vse polnoletne so pozneje ubili.
Slovenski protikomunistični begunci (iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji) so v Argentino prihajali med letoma 1947 in 1949. Skupaj naj bi jih prišlo okoli 5.500. Kot je že omenjeno, jih je del našel novo domovanje tudi v Barilocheju.
Teorija zarote: Adolf in Eva v Barilocheju
Vrnimo se zdaj k teoriji zarote, da je Hitler skupaj s svojo Evo živel v Barilocheju. Spodbuda za te teorije je bilo seveda dejstvo, da so v Barilocheju novo domovanje našli številni nacisti. Menda naj bi Hitlerjev rojstni dan v Barilocheju vsako leto zaznamovali z zabavo.
Po teoriji zarote, ki so jo najprej začeli širiti Sovjeti, je Hitler ob koncu vojne pobegnil iz Nemčije. Po eni od teoriji zarot je Hitler skupaj z Evo Braun nov dom našel v bližini Barilocheja. Na fotografiji: Hitler in Eva Braun leta 1940 v Berghofu.
Leta 2004 je argentinski avtor Abel Basti napisal knjigo, v kateri je trdil, da je Hitler našel zavetje v Barilocheju oziroma na posestvu Inalco. Podobno sta leta 2011 v svoji knjigi trdila Britanca Simon Dunstan in Gerrard Williams. Hitler in Eva Braun naj bi živela na haciendi San Ramon, deset kilometrov od Barilocheja, nato pa se preselila na posestvo Inalco.
Hitler in Eva Braun naj bi imela celo hčerko Ursulo (Uschi). Hitler naj bi umrl februarja 1962. Seveda so vse to le izmišljene teorije zarote.
Vira, ki sta bila med drugim uporabljena pri pisanju članka:
Meredith Hoffman, In Argentine faven for fugitive nazis, april means chocolate eggs and Hitler parties (sl. V argentinskem zavetju za ubežne naciste april pomeni čokoladna jajca in Hitlerjeve zabave), objavljeno v: Tablet Magazine, april 2014.
Marta Keršič, Neža Strajnar in Mirjam Dujo Jurjevčič, Čez ocean v novo življenje, Ljubljana 2023.
- Iz tega dela je povzet podatek o številu slovenskih protikomunističnih beguncev, ki so prišli v Argentino med letoma 1947 in 1949.
