Petek, 15. 11. 2024, 11.47
2 uri, 34 minut
Kitajci gradijo veliko pristanišče na ameriškem dvorišču
Zaradi kitajske naraščajoče moči so v ZDA vse bolj zaskrbljeni. Že pred leti so Američani začeli načrtno omejevati kitajsko moč s Trumpovo trgovinsko vojno. Toda Kitajci kljub temu krepijo svoj vpliv, tudi v Južni Ameriki, ki velja za nekakšno ameriške dvorišče. V Peruju so tako Kitajci zgradili veliko pristanišče v kraju Chancay, ki je bilo v četrtek tudi uradno odprto.
Chancay je kraj ob Tihem oceanu, ki leži 80 kilometrov severno od perujskega glavnega mesta Lima. Pred leti je bilo to ribiško mesto s 50 tisoč prebivalci, zdaj pa tu Kitajci in Perujci skupaj gradijo pristanišče, ki bo lahko sprejelo največje kontejnerske ladje na svetu.
Kitajci bodo pristanišče upravljali najmanj 30 let
Pristanišče gradita perujska podružnica kitajskega pristaniškega operaterja Cosco Shipping in perujsko podjetje Volcan Compania Minera. Kitajci imajo v projektu, ki je vreden 3,5 milijarde dolarjev (3,3 milijarde evrov), 60-odstotni delež, Perujci pa 40-odstotni. Kitajsko podjetje je dobilo 30-letno koncesijo za upravljanje pristanišča.
Pristanišče, čeprav še ni popolnoma dokončano, sta uradna odprla v četrtek kitajski predsednik Ši Džinping in njegova perujska kolegica Dina Boluarte ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) ta teden v Limi.
Bo Chancay postal logistično središče Južne Amerike?
Kot je za AFP povedal Gonzalo Rios, namestnik direktorja perujske podružnice Cosco Shippinga, bi zaradi tega pristanišča ta del Tihega oceana in Peru lahko postala logistično središče Južne Amerike.
Perujska predsednica Dina Boluarte in kitajski predsednik Ši Džinping se v vladni palači v Limi rokujeta po četrtkovem slovesnem odprtju pristanišča v Chancayu. Ši in njegova perujska kolegica sta pristanišče iz varnostnih razlogov odprla virtualno iz Lime.
Pričakuje se, da bo Chancay glavno središče za uvoz azijske elektronike, tekstila in drugega potrošniškega blaga. Na drugi strani bo pristanišče južnoameriško izvozno središče za izvoz mineralov, vključno z litijem iz Čila ter bakrom iz Čila in Peruja.
Naraščanje trgovine med Kitajsko in Perujem
"Peru je vir surovin za Kitajsko," je za AFP povedal Oscar Vidarte, profesor mednarodnih odnosov na Papeški katoliški univerzi v Peruju.
Dvostranska trgovina med Kitajsko in Perujem, ki je eno najhitreje rastočih gospodarstev Latinske Amerike v zadnjem desetletju, je leta 2023 znašala skoraj 36 milijard dolarjev (34,1 milijarde evrov), s čimer je Peru postal četrti največji latinskoameriški trgovinski partner Kitajske.
Peru želi postati Singapur Latinske Amerike
"Naš cilj je postati Singapur Latinske Amerike," je novinarjem v Chancayu povedal perujski minister za promet Raul Perez in dodal: "Imeli bomo neposredne poti v Azijo, zlasti na Kitajsko, kar bo skrajšalo (čas pošiljanja) za deset, 15 ali celo 20 dni, odvisno od poti." Do zdaj je blago iz Peruja proti Kitajski oziroma Aziji potovalo od 35 do 40 dni.
Pristanišče Chancay bodo med drugim uporabljali tudi Čilenci, Kolumbijci in Ekvadorci. To bo južnoameriškim državam omogočilo, da v trgovini z Azijo zaobidejo pristanišča v Mehiki in ZDA. "To bo Kitajski omogočilo, da se umesti v tem delu sveta," je še dejal Vidarte za AFP.