Ponedeljek, 21. 7. 2025, 13.20
5 ur, 31 minut
Hrvati ne morejo verjeti, kaj se jim je zgodilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,29
Vransko jezero (na desni) in šibeniški arhipelag z otokom Murter. V Vransko jezero, ki leži blizu morja, vse bolj vdira slana voda.
Vransko jezero je največje hrvaško jezero. Znanstveniki so ugotovili, da jezero doživlja izjemno preobrazbo: sladkovodno jezero postaja vse bolj slano.
Vransko jezero v Dalmaciji ni le idilična počitniška destinacija, temveč tudi pomemben habitat. S površino približno 30 kvadratnih kilometrov je to največje jezero na Hrvaškem in del naravnega parka, v katerem živi veliko vrst ptic, piše avstrijski medij Der Standard.
V jezero vstopa morska voda
Vendar je sladkovodno jezero tudi presenetljiv pokazatelj podnebnih sprememb, kot je pred kratkim odkrila raziskovalna skupina z Univerze na Dunaju in Inštituta Ruđer Bošković v Zagrebu.
Naraščajoče temperature in daljša sušna obdobja povzročajo padec gladine vode. Hkrati je razdalja do sredozemske obale kratka, apnenčasta pregrada med jezerom in morjem pa je tako porozna, da v jezero vstopa slana voda.
Zmanjševanje izpusta toplogrednega plina metana
Vsi živi organizmi ne uspevajo ob višji slanosti. Bakterije in drugi mikroorganizmi v jezerskem sedimentu se spreminjajo, kot pojasnjuje raziskovalna skupina pod vodstvom mikrobiologinje Petre Pjevac z Univerze na Dunaju. In to posledično vpliva na metan v ozračju.
Naraščajoče temperature in daljša sušna obdobja povzročajo padec gladine vode. Hkrati je razdalja do sredozemske obale kratka, apnenčasta pregrada med jezerom in morjem pa je tako porozna, da v jezero vstopa slana voda, za Vransko jezero ugotavljajo znanstveniki.
Višja slanost namreč povečuje tudi koncentracijo sulfatov. Posledično se bakterije, ki pretvarjajo sulfat, še posebej hitro razmnožujejo in izpodrivajo organizme, ki proizvajajo metan. To povzroča, da se toplogredni plin dejansko razgradi.
Koristno za podnebje, slabo za okolje
"Uspelo nam je pokazati, da se v sedimentu oblikuje nekakšen metanov žep, v katerem se shranjuje metan," je v sporočilu za javnost poudarila mikrobiologinja Petra Pjevac. To preprečuje, da bi metan neovirano uhajal v ozračje.
Presenetljiva ugotovitev in tudi takšna, ki bi očitno lahko pomagala zmanjšati raven metana v zraku. Vendar obstaja zanka. "Kar se sliši dobro z vidika podnebne politike, je ekološko problematično," pravi mikrobiologinja. Zasoljevanje namreč ustvarja ekološko neravnovesje v jezeru.
Za zdaj nobenih genetskih prilagoditev na bolj slano vodo
Zanimivo je, da strokovnjaki pri vodnih organizmih v Vranskem jezeru niso odkrili nobenih genetskih prilagoditev na povečano slanost. Namesto tega uporabljajo svoje običajne metode, da preprečijo, da bi preveč soli prodrlo v njihove celice in poslabšalo njihov metabolizem.
Z nastajanjem določenih sladkorjev in aminokislin osmotski tlak ostane konstanten in celice se ne poskušajo znebiti vode, kot bi se običajno v slanem okolju. Kako to vpliva na ptice Vranskega jezera in vse druge vrste, je treba raziskati v prihodnosti, še piše Der Standard.
