Ponedeljek, 5. 10. 2020, 19.29
4 leta, 1 mesec
Stroka z dejstvi odgovarja dvomljivcem o koronaukrepih
Ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa pri večini ljudi ustvarjajo nelagodje, še posebno pri tistih, ki o njihovi uspešnosti ali celo resnosti bolezni dvomijo ter jih zato ne želijo upoštevati. Ko se pojavijo vprašanja o novem koronavirusu, je na tem področju vsekakor pomembna avtoriteta tudi mikrobiolog, imunolog in profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani Alojz Ihan. Med drugim pojasnjuje učinkovitost mask in fizične distance, primerja bolezen covid-19 s sezonsko gripo, odgovarja na vprašanja o varnosti cepiva in razjasnjuje podobne dileme.
Pred dnevi je Zdravniška zbornica Slovenije Ihana prosila, naj razjasni nekaj najpogostejših dilem zdravniških kolegov, ki pa se pogosto pojavljajo tudi v širši, strokovno manj podkovani javnosti.
Ihan v pripravljenih odgovorih jasno sprašuje, ali smo pripravljeni petino ogrožene populacije žrtvovati zgolj za svoje udobje. Kot je navedel, v javnosti nastaja vtis, da medicinska stroka ne ve, kako se odzvati na epidemijo. "To zelo škoduje prizadevanjem za preventivno vedenje ljudi, saj se zaradi narave bolezni covid-19 večina ljudi ne čuti neposredno ogroženih in so pripravljeni vlagati v preventivo, če jim vsaj medicinska stroka, ki ji ljudje (še vedno) zaupajo, zna sporočiti prepričljive razloge," piše v skoraj 20 strani dolgem dokumentu, ki ga je na svoji spletni strani objavila zdravniška zbornica.
Kot je dejal, se je družbena pozornost od terapij bolezni covid-19 silovito usmerila v polemike o epidemioloških ukrepih za zadrževanje epidemije. Po njegovem mnenju je razlog razumljiv, saj gre, kot pravi, za verjetno najdražjo družbeno intervencijo v zgodovini (materialno, socialno, psihološko, družbenorazvojno), če izvzamemo svetovne vojne. "Nikogar ne veseli noro stanje, v katero je zaplaval svet, vsi bi iz te kletke," piše Ihan.
Mit: nošenje mask in meter razdalje nista smiselna ukrepa
"S kirurškimi maskami ščitimo druge pred svojimi kapljicami sline in sluzi in če jih nosimo vsi, ščitimo drug drugega. Maske so za zadrževanje epidemije covid-19 dokazano učinkovite v kombinaciji z drugimi ukrepi," piše Ihan.
Članek, ki ga navaja za potrditev učinkovitosti, analizira pregled študij o spoštovanju razdalje (več kot 18 tisoč udeležencev) in nošenja mask (več kot 12 tisoč udeležencev). Članek ugotavlja, da upoštevanje razdalje, daljše od enega metra, zmanjša verjetnost okužb v opazovani populaciji z 12,8 odstotka, kar velja v primerih brez razdalje, na 2,6 odstotka ob enem metru ali več razdalje. Verjetnost okužb se s 17,4 odstotka, kar velja v primeru brez nošenja mask, zmanjša na 3,1 odstotka, če nosimo masko.
"Nič ni stoodstotno, ampak s kombiniranjem faktorjev zaščite, ki jih dobimo z razdaljo in masko in primerno pazljivostjo in epidemiološkimi priporočili je mogoče doseči razliko med obvladano in neobvladljivo epidemijo. V medicini in v življenju na sploh ni črno-belih rešitev, ampak s sistematičnim prizadevanjem v pravo smer in kombinacijo pravih ukrepov (razdalja, maske, testi in epidemiološke intervencije) kljub temu velikokrat lahko naredimo razliko med zdravjem in boleznijo, med redom in kaosom, med življenjem in smrtjo," pojasni Ihan.
Mit: popolnoma zdrava oseba brez simptomov ne more prenašati okužbe na druge
Popolnoma zdrava oseba, pri kateri je bil test pozitiven, prav tako prenaša virus na druge. Zlasti v predsimptomatski fazi, torej preden zboli, ko je količina virusa v nosno-žrelnem prostoru izjemno velika. To je okoli dva dneva pred simptomi.
"Zaradi tega pojava je smiselno nositi maske! Če človek ne bi bil izjemno kužen pred začetkom simptomov, bi nosili maske samo bolniki, kot pri gripi, oziroma bi morali ostati doma v samoizolaciji," pojasnjuje Ihan.
"Klinično zdravi ljudje, ki se počutijo zdrave, v predsimptomatski fazi so zelo pomemben prenašalec bolezni, ker imajo veliko virusa in so zato upravičeno glavna tarča epidemiologov, zato maske, testiranja in karantene," piše Ihan. (Vir)
Večina okuženih ima tudi znake bolezni. Mit: večina pozitivnih oseb ne kaže simptomov, je brez znakov bolezni oziroma je asimptomatskih
"Večina pozitivnih je simptomatskih, vsaj naši epidemiologi, ki sprašujejo vsakega pozitivnega, trdijo tako. Kaj res mislite, da za številkami, ki jih izveste iz medijev, ne stojijo ljudje, ki so strokovnjaki in vlagajo veliko truda v to, kar delajo, in imajo glavo za razmišljanje? Če človek misli, da je edini, ki uporablja pamet, to predvsem nekaj pove o njem," Ihan odgovarja javnemu pozivu kolega zdravnika.
Kot pojasnjuje v nadaljevanju, je asimptomatskih okužb verjetno okoli 20 odstotkov. "60 odstotkov je simptomatskih 'prehladov', 20 odstotkov oseb pa ima težji potek. Asimptomatsko 'prebolevanje' okužb sicer sploh ni redek pojav, take so na primer klamidije, HPV, hepatitis B in C, herpes in še številne druge okužbe," našteje Ihan. (Vir)
Mit: po ogroženosti zdravja in umrljivosti je pandemija novega koronavirusa primerljiva z epidemijo gripe
Navedeno naj bi prikazovala analiza raziskave nobelovcev prof. dr. Michaela Levitta in prof. dr. Johna Loannidisa z Univerze Stanford.
A kot je pojasnil Ihan, ta trditev ne drži. Takrat je bilo po podatkih ameriških Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) 79.400 smrti zaradi gripe v eni od hujših sezon, medtem ko je letos trenutno v ZDA zaradi bolezni covid-19 več kot 200 tisoč mrtvih, in sicer dodatnih umrlih.
Mit: v letošnjem letu je kljub epidemiji gripe in pandemiji bolezni covid-19 v Sloveniji umrlo manj ljudi kot v enakem obdobju lani
Treba je upoštevati, da je bilo umrlih manj, ker nam je uspelo zamejiti pandemijo in je bilo "le" 65 mrtvih na milijon prebivalcev, pojasni Ihan.
Italijanski Bergamo je imel več kot dva tisoč mrtvih, Lombardija 1.129 mrtvih na milijon prebivalcev, Švedska 579, kar se statistično krepko pozna v primerjavi z leti prej. "Bi kdo želel imeti v Sloveniji lombardijski (dodatnih dva tisoč mrtvih) ali švedski scenarij (dodatnih tisoč mrtvih)? Samo zato, da bi 'nekdo' pri nas začel verjeti v resnost bolezni," se sprašuje Ihan.
"Italijo je epidemija presenetila (bili so prvi v EU) in Lombardija je hkrati eno od urbanih, gospodarskih in prometnih središč Evrope; Švedi in Angleži se niso pravočasno odzvali, zato imajo vsi desetkrat večji delež mrtvih kot pri nas," je pojasnil Ihan.
V Bergamu je zaradi razsežnosti pandemije vladalo izredno stanje.
Mit: zdravju otrok in mladih je bolezen covid-19 manj nevarna kot vsakoletna gripa
Kot pojasnjuje Ihan, je na srečo res tako, a dodaja pomembno dejstvo, da na svetu nismo vsi otroci.
Mit: nekaterim politikom in "centrom moči" pandemija ustreza
Pandemija je povzročila svetovni kaos in zaradi nje se kljub teorijam zarote vsem na planetu tresejo hlače, pojasni Ihan.
"Če svet stoji, tudi finančni 'centri moči' izgubljajo stotine milijard, države drvijo v dolžniške krize, politiki pa še kako dobro vedo, da bo podaljševanje sedanjih razmer privedlo do nezadovoljnih ljudi in družbenih kriz, uporov in spopadov, ki praviloma odplavijo tudi politične oblasti. Pa vendar v tem trenutku na svetu ni politikov (z izjemo nekaj diktatorjev), ki bi upali sprejeti strategijo 'prepuščanja naravnemu poteku epidemije' – brez družbenih ukrepov za njeno zadrževanje," piše Ihan.
Kot smo videli na primerih italijanskega Bergama ali Brazilije, lahko virus brez ukrepov zadrževanja v nekaj mesecih okuži tudi več kot polovico populacije. Bolnišnično oskrbo potrebuje pet odstotkov okuženih, med 0,2 in enim odstotkom okuženih pa umre, kar je odvisno tudi od starostne strukture prebivalstva. Ker imamo v Sloveniji velik delež starostnikov, bi bilo število umrlih v primeru slabo zadržane epidemije veliko. Večji obseg epidemije bi prinesel tudi množičen izpad zdravstvenih delavcev in Ihan se ob tem sprašuje, kako bi naš zdravstveni sistem ob tem ustrezno oskrbel še dodatnih deset tisoč in več bolnikov z novim koronavirusom. Ob tem je opomnil, da bi se morali spopasti tudi z vdorom virusa v bolnišnice.
Pandemije se bojijo vsi, tudi najmočnejši.
Mit: pri nobenem od uradno umrlih zaradi bolezni covid-19 vzrok smrti ni bil potrjen z obdukcijo
Trditev je neresnična, pravi Ihan. Inštitut za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je opravil sedem obdukcij umrlih z boleznijo covid-19, tri v aprilu, eno v maju, eno v juliju in dve v avgustu. Vsi obducirani so umrli v bolnišnici in pri vseh sedmih je bil vzrok smrti novi koronavirus ali z njim povezani zapleti, pojasnjuje.
"Pri vseh sedmih je šlo za hudo neposredno okvaro pljuč zaradi virusne okužbe, ki se je v petih od sedmih primerov kazala s sliko tako imenovanih šokovnih pljuč. Sicer je pri infekcijskih boleznih običajno, da za potrditev diagnoze in vzroka smrti zadošča kombinacija klinične slike, kliničnih preiskav in mikrobiološke potrditve. Če je diagnoza jasna, se ne obducira. Zakaj bi bil covid-19 izjema? Obducira se klinično nejasne vzroke smrti, infekcijske bolezni pa zaradi zelo specifične diagnostike in poteka bolezni navadno to niso," pojasnjuje.
Bile pa so opravljene tudi obdukcijske študije klinično potrjenih smrti zaradi novega koronavirusa. Ena od prvih takšnih študij je bila nemška, v 95 odstotkih je odkrila vzrok smrti zaradi bolezni covid-19, v petih odstotkih primerov, kjer je bil virus prisoten, pa je bila vzrok smrti druga bolezen (vir).
Pandemija je naraven pojav, ki lahko močno ogrozi stanje vseh, zato je ne smemo ignorirati. Mit: več raziskav napoveduje, da bo število obolelih in umrlih zaradi ukrepov proti širjenju bolezni covid-19 nekajkrat večje od števila umrlih zaradi nje
Kot pojasnjuje Ihan, je epidemija naravni pojav, ki ga ne moremo kar preprosto odpovedati in se prenehati ukvarjati z njim. Večina ukrepov, ki upočasnjujejo zdravstveno obravnavo, je zaradi svetovnega soglasja strokovnjakov, da virusa ne smemo spustiti v domove za ostarele in v bolnišnice.
Ignoriranje virusa v bolnišnicah bi pomenilo tako hudo poslabšanje zdravljenja, da bi bilo bolnikom, ki so že v bolnišnici, bolje brez zdravljenja, kot če bi se zdravili dodatno še zaradi bolezni covid-19. Za primer Ihan navede, da onkološko zdravljenje v kombinaciji z novim koronavirusom 3,5-krat poveča verjetnost zapletov, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje in katerih smrtnost je več kot 50-odstotna.
Tudi pri večjih kirurških posegih se v kombinaciji z boleznijo covid-19 izrazito poveča tveganje za hude pooperativne pljučne zaplete – z osmih odstotkov se to tveganje zviša prek 50 odstotkov, kar pri smrtnosti operacij pomeni dodatnih pet ali 10 odstotkov, pri nekaterih skupinah bolnikov še veliko več.
"In ker kirurški posegi lahko doletijo kogarkoli in jih opravljajo v vseh bolnišnicah, je tudi to razlog tako silovitega 'branjenja' bolnišnic pred 'prekuževanjem', kot ga za 'normalno populacijo' svetujejo ljudje, ki nimajo resnega vpogleda v problematiko," pove Ihan.
Doda še, da tudi v bolnišnicah delajo ljudje iz "normalne populacije", ki imajo svoje družine in se v primeru večjega zagona epidemije okužijo kot vsi drugi, večkrat pa taki okuženi še pred simptomi in testi okužijo nekaj svojih sodelavcev. Pri zastoju zdravstva pri nas je šlo predvsem za prizadevanja, da bi bolnišnice ostale brez okužb.
Ihan hkrati pove tudi, da bi bilo lahko pri prilagajanju zdravstva epidemiji storjenega veliko več, da bi bil zastoj pri vstopanju bolnikov v sistem manjši, kritika vlade pa je pri tem na mestu. "A rešitev najbrž ni v tem, da se pretvarjamo, da je virus izginil," komentira Ihan.
Mit: zakonodaja bo proizvajalcem dovolila registracijo cepiva za množično cepljenje državljanov brez predhodnega ugotavljanja morebitnih dolgoročnih škodljivih učinkov cepiva na ljudi
Če bo cepivo registrirano, bosta glavni težavi proizvodnja in dobavljivost, ker ga bo želel ves svet, meni Ihan, ki miri, da so strahovi o obveznem cepljenju proti novemu koronavirusu odveč, in pojasnjuje, da ima na tem področju dober vpogled.
Če bo cepivo registrirano, bosta glavni težavi njegova proizvodnja in dobavljivost, ker ga bo želel imeti ves svet, meni Ihan.
"Vsa cepiva morajo prestati redni postopek registracije na Evropski agenciji za zdravila (EMA) in tudi ga, je pa res, da se dokumenti za registracijo (to so rezultati študij) pripravljajo z zelo pospešenim tempom," piše Ihan. Pojasnjuje, da je to mogoče zaradi državnega sofinanciranja razvoja, ki manjša finančno tveganje proizvajalcev, zato se lahko faze testiranja delajo vzporedno in v izjemno velikem obsegu.
"Normalno se testiranja zaradi finančnih varovalk farmacevtske industrije opravljajo zaporedno, da se v primeru nakazanega neuspeha projekti pravočasno ustavijo in zmanjšajo finančno izgubo. Zato faze izdelave cepiva 'normalno' potekajo v zaporedni verigi skozi deset let ali več. V primeru cepiva proti bolezni covid-19 pa zaradi financiranja držav izvajajo poskuse različnih faz skoraj istočasno in celo gradijo tovarne za velikoserijsko proizvodnjo cepiva 'na zalogo'. To samo dokazuje, v kakšni stiski so države zaradi katastrofalnih perspektiv podaljševanja pandemije. Zato so pripravljene vlagati veliko denarja v zelo tvegane projekte, ki jih upravni odbori farmacevtskih tovarn nikoli ne bi potrdili," pove Ihan.
Meni, da je zdrava skepsa pri cepivih proti novemu koronavirusu v teh časih absolutno potrebna, saj izredni časi na vseh področjih življenja hitro privedejo do izrednih postopkov, ki si jih še pred enim letom nismo mogli niti predstavljati.
"Politiki po vsem svetu so preprosto sklenili, da v prihajajoči zimski sezoni za ohranjanje političnega miru in avtoritete morajo imeti cepivo. Zato številni politični voditelji že v tem trenutku kupujejo cepiva, kitajska, ruska, ki so jih tam registrirali kar po političnem ukazu, brez tretje faze testov, ki je edina relevantna za oceno učinkovitosti in tudi varnosti cepiva za široko uporabo. Samo da bodo imeli v rokah cepivo, pri tem jih v resnici ne zanima njegovo delovanje, ampak le to, da bodo imeli v rokah moč, ki jo bo pomenilo cepivo. A v tem trenutku bi se bilo nespametno razburjati nad ruskimi in kitajskimi cepivi. Naša resnična pozornost mora biti zato namenjena doslednim pravilom, ki so del tradicije EMA in po katerih v EU ne more biti za uporabo registrirano cepivo, ki ne izpolni vseh, že desetletja formaliziranih postopkov," opozarja Ihan.
Učinkovito cepivo bi rešilo veliko življenj. Mit: cepivo ni edina in najboljša rešitev
"Učinkovito cepivo bi prihranilo veliko življenj (v milijonih) in nekaj let pandemije (z vsemi gospodarskimi in družbenimi posledicami), ki jih bo brez cepiva zahteval virus, da se uravnovesi v populaciji," pojasnjuje Ihan.
Kot pravi, bo človeštvo preživelo tudi brez cepiva, le družbena cena bo višja, zlasti v delih sveta, kjer ne znamo dobro umirjati epidemije – zahodnjaški svet zaradi "svobodnjaštva" in nerazviti svet zaradi nedelujočih držav.
"Če ne bo cepiva, bomo deležni prikaza, kako nastaja ravnovesje med novim virusom in zanj občutljivo (človeško) vrsto. Po srečnejšem scenariju (imunost, ki v naslednjih sezonah ščiti vsaj pred težjo obliko bolezni) bo ravnovesje zahtevalo še kakšen val epidemije in še kakšen milijon življenj in 'samo' leto ali dve svetovnega kaosa. Po slabšem scenariju (imunost, ki v prihodnjih sezonah ne preprečuje težjih potekov bolezni) se bo svetovni kaos podaljšal za nedoločen čas, pričakovana življenjska doba ljudi bo upadla, človeška zgodovina pa zavila v nepredvidljive smeri," meni Ihan in dodaja, da podatkov o naši imunosti, iz katerih bi lahko sklepali, kako se bo pandemija zares nadaljevala, še nimamo.
"Trenutno nam torej ostaja le upanje, da je narava našega imunskega odziva proti virusu taka, da ne bo slabega scenarija. In s tem upanjem v vmesnem času poskrbimo, da bo nastalo čim manj škode," še dodaja. (Vir)
Mit: ukinitev ukrepov v povezavi z maskami, distanciranjem in karanteno bi močno olajšala življenja in delo večini državljanov ter zavrla uničevanje slovenskega zdravstva, šolstva, kulture in gospodarstva
"Tak predlog bi vseeno moral na referendum, ker daje na enakovredno tehtnico pravico do življenja petine ogrožene populacije in željo vseh nas, da bi živeli bolj udobno in se ne bi več ukvarjali z omejitvami. Če bi ustavno sodišče dovolilo tak referendum, bi tudi v primeru odločitve, da virus za Slovence več ne obstaja, letala ne glede na rezultat referenduma še vedno enako redko poletela z Brnika, ker nismo sami na svetu," pojasnjuje Ihan in v branje priporoča znanstveni članek, ki se ukvarja s perspektivami različnih odločitev in scenarijev pandemije covid-19.
"Naj nekatere ljudi kar odpišemo? Čemu že služi medicina," sprašuje Ihan ob navedbi, da po statistiki umirajo predvsem starejši ljudje s kroničnimi boleznimi.
27