Pokličimo starejše, številnim so ostali le še telefonski pogovori

Veliko starejših ima edini stik s sočlovekom, ko se odpravijo v trgovino. So tudi takšni, ki z drugo osebo morda spregovorijo le enkrat ali dvakrat na mesec. A ker smo ljudje družbena bitja in ker se s staranjem populacije veča tudi osamljenost med starejšimi, so v več društvih prepoznali potrebo po družabništvu in imajo za to prostovoljce, nekateri družabniki pa svoje storitve ponujajo tudi proti plačilu – večkrat je bilo že omenjeno, da je družabništvo poklic prihodnosti, marsikje v tujini, na primer na Nizozemskem, so te storitve že uveljavljene.

V Sloveniji je največ družabnikov prostovoljcev. Z ljudmi so preživljali čas, hodili z njimi na sprehode, za številne in s številnimi tudi po opravkih. Za nekatere starejše je bil tedenski obisk družabnika morda celo edina priložnost za druženje, ki so jo imeli. A v trenutnih razmerah lahko o aktivnostih družabnikov govorimo večinoma v pretekliku.

Novice Psihoterapevtka: Prepoved gibanja na prostem bi povzročila veliko stisko

Foto: Udarnik MC Velenje Družabništvo je tudi med epidemijo izjemno pomembno

V obdobju koronavirusa so ljudje, ki jim družabništvo v živo pomeni veliko, izgubili tudi to možnost. In medtem ko imajo nekoliko mlajše generacije pametne telefone in ljudi, s katerimi komunicirajo zelo veliko tudi prek družbenih omrežij, ves čas "v žepu" in na dosegu, pa je to med starejšimi velika redkost. Večina uporablja zgolj telefon in v trenutnih razmerah je ta postal izjemno pomemben. Za marsikoga je rešilna bilka, ki se je lahko v teh časih oklepajo, zaradi zaskrbljenosti so stiki v tem času še bolj pomembni.

Z družabništvom osamljenim starejšim osebam se je pred epidemijo ukvarjala tudi Indira Mahmutović iz Velenja. V okviru društva Udarnik MC Velenje v obdobju koronavirusa prejema več klicev na brezplačno številko telefona za starostnike, ki so ga poimenovali "Kr povej".

"Družabništvo se mi na splošno zdi zelo pomembno, tudi zato, ker se včasih ljudje ne znamo pogovarjati, prav tako ne zaupamo vsem. Ljudje so zelo osamljeni, ker si nihče ne upa priti k njim. Mi mladi bomo vse to že nekako prestali. Saj je težko tudi nam, a starejšim je težje. Pred epidemijo koronavirusa smo se družili v živo, zdaj pa se pogovarjamo po telefonu, tudi naša učna pomoč se odvija prek telefona," je povedala Mahmutovićeva.

Novice "Ko enkrat zboliš, preteklost ni več pomembna, pomembno je samo zdravje"

Število klicev se povečuje

Na telefonsko številko Velenjčane kličejo iz zelo različnih razlogov. Nekateri pokličejo, ker jih skrbijo trenutne razmere, enim je le dolgčas, drugi razložijo vse, kar se jim je zgodilo v življenju, to, kako so prišli do trenutnega položaja, nekateri pa jih želijo le pohvaliti ali se jim zahvaliti za dostavo hrane iz trgovine, kar v teh dneh v društvu opravljajo za starejše.

"Teh klicev ni tako veliko, da bi telefoni zvonili kar v nedogled, jih je pa vsak dan kar nekaj. Zdi se mi, da se ljudje še vedno držijo zase ali pa ne upajo na glas povedati svojega mnenja, da jih ne bi kdo obsojal. To, kako sprejemajo trenutne razmere, je zelo različno od osebe do osebe. Eni ostajajo doma, ker morajo, drugi pa se doma držijo zato, ker so zaradi zdravstvenega stanja v skrbeh, in k sebi ne spustijo niti svojih vnukov. Vsak si je ustvaril svojo sliko," pravi Mahmutovićeva.

Kot pravi, je bilo klicev na začetku manj, kot jih je zdaj, več ljudi je začelo klicati po tem, ko so se zaprle šole. Dlje kot trajajo razmere, več jih je, se ji zdi.

Najtežje je v tem času osamljenim starejšim, ki zaradi omejitev nimajo stikov z drugimi ljudmi. Foto: Ana Kovač

Ljudje so postali tudi veliko bolj depresivni

Na splošno pa opaža tudi, da so ljudje zaradi zaskrbljenosti in ker nimajo socialnih stikov, postali bolj depresivni.

"Razpoloženje ljudi se je spremenilo ne glede na starost. Ljudje so zdaj tudi vedno bolj obupani. Nekatere je strah, druge moti omejitev, nekoga straši poročanje medijev, se je pa vsekakor povečala depresija med ljudmi, so tudi ljudje, ki se zelo bojijo," meni Mahmutovćeva, ki doda, da pogovor vedno poskušajo napeljati na lepe stvari.

"Malo težje je, ker imaš stik le prek telefona. Morda bi se lahko še več pomenila z osebo in bi pogovor še bolj stekel, če bi osebo videla v živo. Osebno ne poznam nikogar, ki bi bil star več kot 70 let in imel Facebook ali bi se lahko prek telefona pogovarjal prek videoklica. Me pa povabijo, naj pridem, ko bo tega vsega konec. Super so. Eni celo tolažijo mene, da bo kmalu konec, druge potolažim jaz, jim je pa zares dolgčas. Že meni je, pa sem ves čas v stiku z drugimi," pove Mahmutovićeva.

Novice "Ker vem, da sem bolan, se je življenje spremenilo na boljše" #intervju

"Čas za klic v primerjavi s celim dnevom ne pomeni nič, starejšemu pa polepša dan"

Telefonski pogovori so za marsikoga edino, kar jim je ostalo, zato Mahmutovićeva ljudem toplo polaga na srce, naj se čim večkrat spomnijo na starejše, ki jih imamo v svojih imenikih.

"Danes je lepa beseda še toliko bolj pomembna. To, da te nekdo pokliče in ti da vedeti, da ni pozabil nate, veliko pomeni. Tista minuta oziroma čas, ki si ga vzameš za tak klic, v primerjavi s celim dnevom ne pomeni nič, drugemu pa lahko zelo polepša dan. Ljudi je treba čim večkrat poklicati, jih malo potolažiti, nasmejati. Starejši so zelo veseli, že tega, če jih nekdo ogovori in vpraša po počutju. Pa če bi mu dal vilo, avto ali ne vem kaj, ne bi bil tako vesel, kot je, če mu namenimo več pozornosti, zato menim, da bi tega moralo biti veliko več. Vsi bi se morali večkrat spomniti na starejše in jih poklicati, pa bi bilo marsikaj lažje," meni Mahmutovićeva.

"Tista minuta oziroma čas, ki si ga vzameš za tak klic, v primerjavi s celim dnevom ne pomeni nič, drugemu pa lahko zelo polepša dan."

Družabništvo je zelo pomembno tudi za starejše osebe z demenco

Da je družabništvo izjemnega pomena za starejše, se zelo dobro zavedajo tudi v društvu Spominčica, slovenskem združenju za pomoč pri demenci, kjer se z družabništvom ukvarjajo tako zaposleni kot prostovoljci.

V času koronavirusa so morali družabništvo v živo povsem odpovedati. Kot nam je pojasnila socialna delavka Polona Kečkeš, je na prvem mestu zdravje vseh ljudi. Njihovi uporabniki so vsi starejši od 65 let in spadajo v ranljivo skupino, zaradi česar morajo biti še posebej previdni.

 "So pa družabniki aktivni tako, da družine kličejo večkrat na teden, nekateri celo večkrat, kot sicer izvajajo družabništvo. Po telefonu imajo daljše pogovore, si delijo uganke in razne besedne igre. Uporabniki so veseli njihovega klica," je povedala Kečkeševa.

Novice Vsako tretjo sekundo zboli ena oseba, bi prepoznali znake?

V društvu Spominčica na svoji spletni strani objavljajo ideje za aktivnosti za vsak dan, urnike in tudi jedilnike. Foto: Ana Kovač "Naši pogovori trajajo tudi po uro, dve ali dlje"

Po telefonu zdaj skupaj rešujejo tudi različne naloge, uganke in se s pogovorom ravno tako zabavajo. Pri pogovoru se ljudje sprostijo. Svojci dementnih oseb pa ta čas, ko se oni pogovarjajo, v miru pospravijo ali skuhajo kosilo.

"Naši pogovori lahko trajajo tudi po uro, dve ali celo več. V tem času se tudi oseba z demenco prijetno utrudi, hkrati pa ne pozabi na družabnika, ki sicer hodi na obiske. Spominčica se močno trudi, da omejitve ne bodo pustile preveč posledic pri osebah z demenco. Vsi pa si močno želimo, da bi se epidemija čim prej končala in bomo lahko spet zaživeli normalno življenje," je povedala Kečkeševa.

Med prazniki je marsikomu še težje

Telefon je postal izjemno pomemben, saj so se zaradi razmer poglobile tudi stiske, ki jih doživljajo ljudje. V Spominčici so zato podaljšali tudi čas svetovalnega telefona, ob določenih terminih pa na vprašanja odgovarjajo strokovnjaki.

"Čas epidemije in karantene je zelo težko obdobje za vse ljudi, še posebej za ranljive skupine, kamor spadajo tudi osebe z demenco in njihovi svojci. Osebe z demenco ne razumejo, zakaj ne smejo ven iz stanovanja, ne razumejo, zakaj morajo uporabljati zaščitno opremo, in je niti ne uporabljajo ali pa je ne uporabljajo pravilno.

Ne razumejo, zakaj ne smejo iti po opravkih, nakupih in se družiti, ne upoštevajo preventivnih ukrepov in dobronamernih nasvetov svojcev, ne ostajajo doma, preprosto ne razumejo okolice in okolica ne razume njih. Osebe z demenco ne nosijo s seboj osebnega dokumenta in ne upoštevajo navodil policistov. Včasih tudi ne vedo, kdo so in kje so doma, v takšnem primeru jih je težko identificirati in poklicati svojce," pojasnjuje Kečkeševa.

Novice "V 70 letih zakona na možu nikoli nisem našla nobene napake"

K Foto: Ana Kovač ot pravi, vse našteto zelo obremenjuje tudi svojce, ki jih za zdravje svojih bližnjih skrbi in se počutijo v takšnih razmerah nemočne. "Pomagamo jim s pogovorom, podporo in z različnimi nasveti ter strokovnimi informacijami. Osebe z demenco in njihovi svojci so veseli, da lahko vsaj pokličejo in dajo iz sebe to, kar jih teži," pravi Kečkeševa.

Ljudje, ki živijo povsem sami, si vedno želijo dodatne družbe. "Med prazniki je marsikomu še težje. Zato tudi svetujemo svojcem, znancem, da so več s svojimi najdražjimi in jim pomagajo, da so aktivni v življenju, ter poskrbijo, da se dobro počutijo," pove sogovornica.

Osebi z demenco naj svojci ne razlagajo o virusu

Na svetovalnem telefonu Spominčice imajo dnevno kar nekaj klicev svojcev, ki jih zanima, ali naj osebi z demenco razlagajo o virusu ter kako preprečiti, da bi preveč hodili naokoli, pojasnjuje Kečkeševa.

"Svetujemo jim, da osebi z demenco ne razlagamo o virusu, saj se oseba z demenco ne zaveda trenutnih epidemioloških razmer, z razlago pa jo lahko še bolj zmedemo in vznemirimo. Svojce usmerimo v to, da pri osebah z demenco pazijo na ustrezno higieno kašlja in jo redno spodbujajo k umivanju rok ter tudi doma ohranjajo čim večjo razdaljo, kolikor je le mogoče.

Omejijo naj tudi srečanja z drugimi ljudmi in hodijo v trgovino zgolj po najnujnejše stvari. Če je mogoče, naj oseba z demenco ne hodi z njimi v trgovino, raje naj jo peljejo na sprehod v naravo, sedijo naj na terasi ali balkonu. Svetujemo tudi, da večkrat na dan prezračijo prostore doma, najpomembnejše pa je, da so z osebo z demenco čim bolj potrpežljivi, mirni, spoštljivi in prijazni, da ohranijo čim boljšo voljo doma," pravi socialna delavka.

Novice Zaščitne opreme v domovih ob okužbah ne bo dovolj

Pomembno je, da se oseba doma počuti prijetno. Foto: Matjaž Vertuš

Pomembno je, da se doma počutijo prijetno

Pomembno je, da se oseba z demenco tako med prazniki kot tudi sicer doma počuti prijetno, je povedala Kečkeševa.

"Poskrbeti je potrebno, da ima oseba vse, kar potrebuje, doma, da se počuti varno in da ni osamljena. Nato pa jo poskušamo čim bolj zaposliti, da se doma ne dolgočasi. Lahko pomaga pri gospodinjskih opravilih ali na vrtu okoli hiše, je miselno aktivna, riše, ustvarja, bere, posluša zgodbe in podobno," pravi.

Novice Dom na Koroškem: Hvala vsem, ki niste verjeli v nas. Dali ste nam krila.

Pozitivno je, če v času praznikov ohranimo stare običaje. V obdobju praznikov je pozitivno, če ohranimo stare običaje

Prav pride, če svojci pomislijo, kaj je njihov bližnji v preteklih obdobjih življenja rad počel, katere hobije je imel, kakšen poklic ali druge aktivnosti, in na podlagi tega poiščejo aktivnosti zanj.

"Poskrbeti je potrebno, da se počuti koristno, da se počuti vključeno, sprejeto in prijetno. Za naloge in aktivnosti je treba podajati posamezna navodila in, če je potrebno, pokazati, kako se lahko naloge loti. Osredotočiti se je treba na tisto, kar oseba z demenco še razume, ne pa na tisto, česar ne zmore več," meni sogovornica.

V obdobju praznikov je še posebej pozitivno, da ohranimo stare običaje, je prepričana Kečkeševa. Svetuje, naj svojci skupaj s starejšimi pobarvajo pirhe, pripravijo košaro, tisti, ki jim je to pomembno, lahko jedi blagoslovijo tudi sami doma. Osebe z demenco imajo pogosto izrazite spomine iz njihove mladosti in prijetne spomine je dobro obujati, pravi Kečkeševa.

Dodaja, da lahko svojci tudi s starejšimi izvedejo igre z jajci, ki so jih starejši nekoč dobro poznali. Za primer omenja "ticanje" pirhov, ki ga nekateri poznajo tudi pod imenom "šicanje" ali sekanje pirhov. Pri tej igri poskušamo pirh s kovancem zadeti tako, da ta ostane v njem.

Novice "Kaj pa mi naredimo za to, da pri 70 letih ne bomo potrebovali plenic?" #video