SiolNET. Novice Slovenija
3,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger
"V prvem tednu karantene je bilo noro. Tesnoba se je stopnjevala v panične napade."

Psihoterapevtka: Prepoved gibanja na prostem bi povzročila veliko stisko

3,41

termometer

ženska, osamljenost, spalnica
Foto: Thinkstock

V prvem tednu karantene je med ljudmi zavladala velika panika. Najbolj so jo občutili tisti, ki so že sicer imeli težave ali so se spoprijemali z zahtevnimi razmerami. Prav v tem času so imeli psihoterapevti največ dela. Zdaj se je stanje že umirilo, saj so se ljudje na nove okoliščine privadili. Vsekakor bi bile razmere veliko hujše, če bi se ukrepi zaostrili - ljudi je namreč reševala prav možnost gibanja na prostem, pravi psihoterapevtka, ki je med samoizolacijo tudi sama prebolela blažjo obliko bolezni.

Psihoterapevti so zdaj svojim klientom na voljo po telefonu in prek spletnih videopogovorov, pojasnjuje Pika Marija Bensa. Psihoterapevti so zdaj svojim klientom na voljo po telefonu in prek spletnih videopogovorov, pojasnjuje Pika Marija Bensa. Foto: osebni arhiv Ko so se sredi marca napovedovale izredne razmere, je psihoterapevtko Piko Marijo Bensa hči vprašala, ali razmišlja o zaprtju svoje ambulante. Odgovorila ji je, da zagotovo ne, saj jo pacienti še posebej v tem času nujno potrebujejo in si zato tega ne more privoščiti. Kljub temu je ambulanto zaprla še tisti dan.

"Še v istem dnevu sem dobila smernice krovnega združenja psihoterapevtov, naj v času krize začnemo delati na drugačen način, torej brez stika v živo - po telefonu, Skypu, Viberju in podobno. Iskali so tudi kolege prostovoljce, ki bi bili na ta način pripravljeni delati pro bono za ljudi v stiski," je povedala Bensa.

Ko je zaprla svojo ambulanto, je poklicala vse svoje kliente, jih vprašala, kako so, se pogovorila z njimi o tem, kaj jih najbolj skrbi in jim povedala, da jim je zdaj ves čas na voljo za klic, oziroma so se dogovorili, da se pogovorijo prek spleta.

Boris Johnson Novice Borisa Johnsona so prestavili na intenzivno nego #video

Vmes je tudi sama prebolela blažjo obliko bolezni

V času samoizolacije je zbolela tudi sama, predvideva, da jo je doletela blažja oblika bolezni covid-19. Okužbe bi se namreč lahko nalezla v Italiji, kjer je bila na obisku. Kakšen teden po tem je prejela obvestilo, da je bila znanka, sicer medicinska sestra, s katero so se družili v manjšem prostoru, pozitivna na testu na okužbo z novim koronavirusom.

"Začelo se je kot nekakšna viroza z bolečimi mišicami. Bolelo je tudi v pljučih, tudi bolečine v grlu še nisem doživela na takšen način, poleg tega pa sem imela popolnoma prehoden nos in le nizko vročino, malo čez 37 stopinj Celzija," opisuje Bensa, ki pravi, da sta zdaj oba z možem popolnoma zdrava.

V prvem tednu karantene je med ljudmi vladala velika panika

"Lahko rečem, da je bilo v prvem tednu karantene noro. Ljudje so bili panični, resnično so bili zelo tesnobni, ta tesnoba pa se je stopnjevala v panične napade. Velikokrat sem stiske predihavala z njimi. Ta strah, negotovost, vprašanje, kaj bo, če zbolim in umrem, bo dovolj prostora v bolnišnicah, bo dovolj respiratorjev in tako naprej," pove Bensa in doda, da so bili ljudje ob vseh informacijah, ki smo jih prejemali iz Italije in Španije, močno zaskrbljeni.

Ob vseh informacijah, ki smo jih prejemali iz Italije in Španije, so bili ljudje močno zaskrbljeni. Mnogi so zaradi tega doživljali tudi panične napade. Ob vseh informacijah, ki smo jih prejemali iz Italije in Španije, so bili ljudje močno zaskrbljeni. Mnogi so zaradi tega doživljali tudi panične napade. Foto: Thinkstock "Podatki o zbolelih, umrlih, pomanjkanje kapacitet za zdravstveno nego. Ljudje so se zavedali lastne minljivosti. Predvsem mlajših pa se je dotaknil ukrep samoizolacije. Počutijo se zelo ovirane oziroma omejene. Mislim, da jih je prvič nekdo omejil - ne morejo na kavo, ker so lokali zaprti, ne morejo potovati, nekako se ne znajdejo," opisuje, kako so se ljudje odzvali na karanteno.

Koronavirus Novice Pri nas več kot tisoč okužb, po veliki noči morda zagon nekaterih panog #video

Več klicev tistih, ki živijo sami

Opazila je, da je bilo več klicev ljudi, ki živijo sami. "Ljudje, ki živijo sami, se nimajo s kom pogovarjati, nimajo s kom deliti svojih stisk, strahov. Seveda sem dobila kar nekaj novih klientov, ravno zaradi opisanega položaja. Mislim, da ni prisotne toliko depresije in depresivnih občutkov, ampak je več tesnobe, strahu, nespečnosti. Ljudje so bili bolj razdražljivi, bolj ranljivi," opaža Bensa.

V strahu so bili tudi samozaposleni. Spraševali so se, kako bodo plačali prispevke in kako bodo preživeli, pove. "Pa tudi menedžerji, še posebej tisti, ki so že sicer nekoliko anksiozni. Skrbelo jih je, kako organizirati delo od doma, kako jim bo šlo. Ljudi, ki so bili v slabi koži že prej, ker so bili sredi terapije, so se te stvari še bolj dotaknile, kot bi se jih morda sicer, in jih je še bolj skrbelo," pove Bensa.

Kot pravi Bensa, gre pri paniki in anksioznosti, če nimamo v mislih prav določene zadeve in se ne ukvarjamo z eksistenčnimi problemi, za nekakšen lebdeč strah, za katerega ne vemo čisto točno, na kaj je osredotočen. V zdajšnjem primeru pa točno vemo, za kakšen strah gre in da je osnova strah pred okužbo, pred boleznijo, ne nazadnje tudi pred smrtjo, ker smo spremljali v večini črne scenarije. Kot pravi Bensa, gre pri paniki in anksioznosti, če nimamo v mislih prav določene zadeve in se ne ukvarjamo z eksistenčnimi problemi, za nekakšen lebdeč strah, za katerega ne vemo čisto točno, na kaj je osredotočen. V zdajšnjem primeru pa točno vemo, za kakšen strah gre in da je osnova strah pred okužbo, pred boleznijo, ne nazadnje tudi pred smrtjo, ker smo spremljali v večini črne scenarije.

Zdaj so se ljudje privadili na razmere in se je stanje umirilo

Opazila je, da se zdaj, ko smo že v četrtem tednu samoizolacije, stvari umirjajo.

"Manj je klicev, manj tesnobe in strahu. Kot da smo se že prilagodili na novo situacijo in komaj čakamo, da bodo šle stvari mimo. Epidemija se je preselila v domove za starejše, to pa je že izven 'našega dometa'. Ljudje to vidijo, kot da se je smrt preselila drugam, kot da je šla epidemija mimo. Tudi tisti, ki so bili v prvem tednu najbolj zaskrbljeni, so se kar nekako navadili," je trenutno stanje opisala Bensa, ki glede na lastne izkušnje meni, da bi ljudje, če bi pomoč potrebovali, to tudi poiskali in jim to ne bi bilo težko.

Velik vpliv na izboljšanje stanja ima tudi prihod pomladi, meni. "Toplota in sonce viruse uničujeta, v tem času smo tudi sicer nekoliko bolj optimistični, " pove Bensa.

slovenska policija Avtomoto Zadnji konec tedna: število kršiteljev in najpogostejši izgovori #video

Razlog za to, da karantene nismo občutili tako močno, je v tem, da smo se kljub ukrepom še vedno lahko gibali v naravi. Razlog za to, da karantene nismo občutili tako močno, je v tem, da smo se kljub ukrepom še vedno lahko gibali v naravi. Pogled skozi okno ne razkriva, da bi bilo karkoli narobe

Izkušnje, ki jih ima s svojimi klienti, pa so popolnoma v nasprotju s stanjem, ki ga lahko opazuje skozi okno svojega doma.

"Če pa bi to primerjali s pogledam skozi okno, ko vidim brezskrbne sprehajalce ali ljudi v bližnji trgovini, nakupovalce, pa bi človek pomislil, da živimo običajno, vsakdanje življenje, brez strahu pred virusom, ki bdi nad nami. Je bila pa v začetku, preden so bili izrečeni nekateri ukrepi vlade, trgovina precej izropana. Ljudje so mrzlično nakupovali in trpali blago v vozičke, česa takega že dolgo nisem videla," situacijo opisuje Bensa. Pravi, da je trenutno stanje v njenem kraju takšno, kot bi se ustavil čas oziroma kot bi bile počitnice.

Najprej smo vsi pospravljali, zdaj si vzamemo čas zase

Več smo se začeli pogovarjati po telefonu in manj pisati sporočila, opaža. "Da te slišim, kako si," je pogost stavek, pravi.

"Po elektronski pošti si pošiljamo več humornih sporočil. Humor nas v teh časih na neki način tudi rešuje," pove Bensa, ki je prepričana, da je pozitivna naravnanost zelo pomembna in nam lahko v takšnih trenutkih zelo pomaga.

"Z ljudmi si tudi delimo izkušnje o tem, kaj počnemo - za lažje preživetje. Najprej smo vsi pospravljali - stanovanje, klet. Zdaj si vzamemo več časa zase, za svoje potrebe. Več beremo, telovadimo, kuhamo, pečemo, celo naspali se bomo," opaža Bensa.

koronavirus Novice V Italiji spet več mrtvih, a so optimisti. Iz Španije prihajajo spodbudne novice.

Nesoglasja doma se v tem času poglabljajo

Bensa opominja, da nastaja tudi nova težava, in sicer sobivanje z domačimi 24 ur dnevno. Samoizolacija je gotovo velika stiska za ljudi, ki se s svojimi bližnjimi že sicer ne razumejo.

"Prej smo hodili v službe, po opravkih, v telovadnice, v kavarne in tako naprej, zdaj pa so nas omejili in smo 'prisiljeni' bivati skupaj. To je lahko včasih zelo naporno, stresno, velikokrat tudi zelo konfliktno," pravi Bensa.

"Nesoglasja se tako poglabljajo. Z nekom biti 24 ur na dan je umetnost. Ljudje si lahko gremo hitro na živce, sploh če moramo delati od doma. Po drugi strani je pa tam, kjer ni možnosti dela od doma, še težje, ker se temu pridružujejo še vprašanja o tem, ali bodo službo obdržali, ali bodo imeli v prihodnosti denar za položnice in tako naprej. Tu so še otroci, s katerimi se je treba ukvarjati, delo za šolo in podobno," razmišlja Bensa. Doda, da so po eni strani številni ljudje v samoizolaciji v stiski tudi zaradi zelo majhnih stanovanj, kjer se pred spori ne morejo umakniti v neki drug prostor, po drugi strani pa imajo številni tudi hiše, pa so si v njih še vedno lahko preblizu.

bolečina bolezen Foto: Getty Images Če bi se razmere še bolj zaostrile, bi bile težave ljudi veliko večje

Meni, da številnim samoizolacija še vedno ni prinesla tako zelo negativnih posledic, ker je bilo zelo malo takšnih, ki bi se zares zaprli v svoje domove in nikamor ne bi šli.

"Ljudje hodijo na sprehode, veliko pomeni, da se imaš možnost gibati. Gibanje je stvar, ki v možganih povzroča spremembe. Pri nas ni bilo tako kot v Italiji, kjer so morali ljudje ostati v svojih domovih, pri nas glede tega niti ni bilo občutiti, da bi bilo karkoli narobe," meni Bensa.

V stresnih položajih je prav gibanje tisto, ki ga Bensa svetuje poleg dobre hidracije in socialnih stikov. Ti morajo zdaj potekati nekoliko drugače, a jih še vedno moramo imeti.

Če bi se razmere zaostrile in bi bili ljudje omejeni zgolj na svoja stanovanja, meni, da bi bilo težav veliko več. Glede na to, da smo v Sloveniji po številu samomorov nad svetovnim povprečjem, bi položaj lahko vodil tudi do samomorov pri ljudeh, ki so že sicer v veliki stiski in tega ne bi zdržali.

New York koronavirus Novice Med več kot 10 tisoč umrlimi v ZDA tudi en dan stara deklica. V Franciji najbolj črnih 24 ur. #video

"V tem času bi morali več govoriti o duševnem zdravju ljudi"

Da bi morali o temah, ki so povezane z duševnim zdravjem, še posebej v situaciji, v kateri smo, govoriti veliko več, meni Lučka Markič, 23-letna Koprčanka, biopsihologinja in študentka magistrskega študija uporabne psihologije. Tako na družbenih omrežjih kot na druge načine je aktivna in opozarja na vse, za kar meni, da ne bi smelo ostati spregledano.

Kot pravi, lahko omejitev svobode pripelje tudi do najhujših odzivov in scenarijev. "Pripelje lahko do vseh mogočih situacij - do pomanjkanja osnovnih potrebščin, do še hujših stisk, težjih duševnih motenj, pa tudi do nasilnih smrti, kot so samomori," je prepričana. Prav samomore in navezanost na osebo po njeni smrti je proučevala v svoji zaključni nalogi študija, zato meni, da bi se morali na splošno veliko več posvečati tudi preventivi in temu področju posvečati več pozornosti.

Markičeva meni, da bi morali v tem času več pozornosti namenjati tudi starejšim, ki morajo sami skrbeti zase. Markičeva meni, da bi morali v tem času več pozornosti namenjati tudi starejšim, ki morajo sami skrbeti zase. Foto: Matjaž Vertuš "Zelo problematično je, da se družba osredotoča le na virus"

Zelo problematično se ji zdi, da se družba preveč osredotoča le na virus. "Strinjam se z vsemi preventivnimi ukrepi, a bi bilo treba ozaveščati in se osredotočati tudi na druge ranljive skupine ter ukrepe prilagoditi tudi njim, je prepričana.

Kot primere tega, na kar bi se morali veliko bolj osredotočati, navaja:
- primere nasilnih smrti, kot so samomori in prometne nesreče - osredotočati bi se morali veliko bolj tako na preventivo kot na bližnje po samomorih in smrtih zaradi prometnih nesreč,
- disfunkcionalne družine, katerih otroci (ali drugi člani družine) so v času, ki ga preživijo doma, žrtve različnih oblik nasilja,
- osebe na pragu revščine ali osebe s tujim državljanstvom, ki morajo v tem času opravljati vsakršno delo, ki ga lahko dobijo,
- starejše ljudi, ki nimajo potomcev ali so z njimi v konfliktnem odnosu, zaradi česar morajo sami skrbeti zase.

zdravnik Trendi Zdravnika pokazala, kako zaščitne rokavice (ne) ščitijo pred virusom #video
TELEFONI ZA POMOČ V STISKI

- Center za obveščanje: 112 (takojšnja nujna pomoč)
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan vsak dan)
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 080 11 55 (od ponedeljska do petka med 12. in 22. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro)
- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
- Ženska svetovalnica, krizni center:  031 233 211 (24 ur na dan)
- Združenje proti spolnemu zlorabljanju: 080 2880
- pomoč za mlade tudi na strani https://www.tosemjaz.net/

SVETOVALNICE V MREŽI PSIHOLOŠKIH SVETOVALNIC

- Svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Murski Soboti, Idriji, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici, Kopru, Mariboru in Zagorju ob Savi. Naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org.

- Svetovalnici v Celju in Laškem. Naročanje po telefonu 031 778 772 ali e-pošti svetovalnica@nijz.

Seznami usposobljenih strokovnih delavcev:
- Društvo psihologov Slovenije: Najdi psihologa in EuroPsy psihologi (EFPA)
- Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (DAM): Seznam psihiatrov in psihologov

NEVLADNE ORGANIZACIJE S PODROČJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA

ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
Belokranjska ulica 2, 1000 Ljubljana
01 230 78 30
info@sent.si
www.sent.si

Ozara - Nacionalno združenje za kakovost življenja
Ljubljanska ulica 9, Maribor
02 330 04 44
info@ozara.org
www.ozara.org

Društvo Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju
Zaloška cesta 40, Ljubljana
01 544 47 60, 01 544 47 61
info@altra.si
www.altra.si

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa VEZI
Štorje 26, Sežana
05 768 52 00, 05 996 60 23
info@drustvovezi.org
http://drustvovezi.org

Zavod za pomoč družini na domu VITICA
Partizanska cesta 15, Gornja Radgona
02 561 15 21
info@vitica.si
www.vitica.si

Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami - DAM
Topniška 43, Ljubljana
amavec@gmail.com, dam@nebojse.si
www.nebojse.si

Zavod Franko Maribor
Plečnikova ulica 2, Maribor
040 355 141
zavod.franko@gmail.com

Društvo Tvoj telefon
Prečna ulica 2, Postojna
05 720 17 20, 031 755 342
tvoj.telefon@siol.net

Društvo zaupni telefon Samarijan
Ulica Janeza Pavla II. 13, p.p. 2008, Ljubljana
01 239 16 73, 041 320 056
samarijan@gmail.com
www.telefon-samarijan.si

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
Krizni telefon: 080 11 55 - pomoč v primeru nasilja
Telefon: 031 722 333 - telefonsko svetovanje za osebe z izkušnjo trpinčenja, mobinga, spolnega ter drugega nadlegovanja na delovnem mestu poteka vsak torek od 17.00 do 20.00.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 26
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin