Nedelja, 13. 4. 2025, 18.30
1 dan, 10 ur
Psihoterapevtka Pia Škulj: Nočne more so najhujše orožje psihe #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,74
"Nočne more so najhujše orožje psihe, ki nam sporoča, da nekaj znotraj nas ni v redu. Po Jungu velja koncept sence. Senca je kot neki del, ki si ga v budnem življenju ne dovolimo videti, priznati. To so vsebine, s katerimi se ne želimo identificirati, soočiti. In potem nam psiha skozi nočne more v obliki metafor, sanjskih dogodkov, ki nas šokirajo, poriva navzgor te senčne vsebine. Bolj ko se upiramo, bolj silovito bo psiha te vsebine porivala proti zavesti. Če imamo neprestano nočne more, je to opomin, da nečesa v sedanjem ali preteklem obdobju budnega življenja nismo predelali in da je ta korak nujno potreben za zdravje psihe," pojasnjuje psihoterapevtka Pia Škulj, ki se ukvarja s preučevanjem in interpretacijo sanj. Interpretirala je primer resničnih sanj, ki smo jih podali, povedala, kaj ljudje najpogosteje sanjamo, spregovorila pa tudi o lucidnih in preroških sanjah. Dodala je še, da se je sanjam vedno vredno posvetiti; če so slabe, je nekaj res urgentnega, če so dobre, pa nam lahko kažejo pot naprej.
Že v času študija je razvila samostojen projekt Psihopomp – sprva psihološki podkast, danes društvo za raziskovanje duševnosti, kjer skozi delavnice, skupine, srečanja, predavanja in terapevtske procese širijo notranja obzorja. V društvu je Pia glavna izvajalka in ustvarjalka programov ter aktivnosti društva. Poleg predavanj o duševnem zdravju, izobraževanj in teambuildingov za podjetja izvaja tudi predavanja, ki govorijo o simbolih skozi različna kulturna izročila in nas povezujejo s podzavestjo. Poleg tega izvaja jungovske psihoterapije s posamezniki, kot mentorica pa deluje na mladinskem radiu Eter, kjer je ustvarila epizodo podkastov Arhiv sanj in interpretirala sanje ljudi, ki so jih poslali in opisali. Tudi svoje sanje si zapisuje in jih preučuje že sedem let.
Prav sanjam sva se s sogovornico posvetili tudi v tokratnem intervjuju. Gre namreč še za precej neraziskano področje, saj se s preučevanjem sanj ukvarjajo le jungovski psihoterapevti, ki za zdaj, vsaj v Sloveniji, tvorijo še precej majhno skupnost.
Ste danes sanjali, in če da, kaj ste sanjali?
Danes sem sanjala, a ne bi govorila o tem, kaj sem sanjala (smeh, op. p.).
Zakaj sanjamo?
Obstajajo različne teorije o tem, zakaj sanjamo. Moje osebno mnenje je, da sanjamo zato, ker predelujemo to, kar doživljamo v budnem življenju, prek sanj pa nam psiha želi poslati globlji uvid v to, kar se nam dogaja v vsakodnevnem življenju, in nam prek metafor poslati posebna sporočila. Psiha skozi sanje teži k temu, da bi mi še bolj razumeli, kaj moramo v vsakodnevnem življenju narediti, čemu slediti.
Freud je menil, da nam psiha za različnimi simboli skriva sporočila, Jung pa, da nam psiha s tovrstnimi skritimi sporočili, metaforami, simboli, ki nam jih sporoča v sanjah, želi pomagati dokopati se do različnih spoznanj, ki nam v življenju lahko pomagajo pri spoznavanju sebe in naših odnosov z drugimi.
Kaj ljudje najpogosteje sanjamo?
Najpogostejše in najbolj klasične sanje so izpadanje zob, letenje, padanje, bežanje, pogosto tudi živali, na primer kače in insekti. Živali namreč prestavljajo naše instinkte, tendence naše psihe. Tako kot jih vidimo v basnih, ko ima vsaka žival neko svojo energijo in karakter, tako tudi pri interpretaciji sanj upoštevamo te lastnosti.
Najpogostejše in najbolj klasične sanje so izpadanje zob, letenje, padanje, bežanje, pogosto tudi živali.
Ali lahko interpretirate sanje o izpadanju zob ali za interpretacijo potrebujete več podatkov?
Obstajajo neke splošne smernice, kaj določene sanje pomenijo, ampak več podatkov ko imamo, večja je možnost, da lahko podamo točno sliko, točno interpretacijo teh sanj. Pri interpretaciji sanj neki simbol, ki je zelo konkreten, pogledamo iz višje perspektive. Vprašamo se, kaj je karakteristika energije, ki jo ta simbol ima. Sicer pa je težko za drugega interpretirati sanje, saj mora sanjavec sam ugotoviti, kaj mu zavibrira, kaj mu resonira, ko pomisli na ta simbol, psihoterapevti pa ga pri tem usmerimo. Ko raziskujemo in se s sanjavcem pogovarjamo, ga usmerjamo, psiha pa mu nato sama daje odgovore.
Pri izpadanju zob lahko rečemo, da to pomeni, da oseba, ki je to sanjala, nekaj izgublja – in to nekaj, kar je zelo temeljno v njenem življenju. Gledano na podlagi vraževerja izpadanje zob pomeni, da bo nekdo umrl, ampak tukaj ne gre upoštevati dobesednega pomena. Mi tovrstne sanje razložimo metaforično. To je torej lahko na primer izguba temeljnih prepričanj ali postavljenega zunanjega življenja, ki se ruši. Za podrobnejšo analizo pa bi potrebovali več podatkov.
Kakšna pa je interpretacija kače v sanjah?
Kača je simbol, ki ima ogromno različnih pomenov. Biološko gledano se levi, kar je pogosto povezano s preobrazbo. To je le en pogled. Kača v sanjah nas lahko tudi davi, piči, je strupena ali nestrupena. Skratka, najprej pogledamo njene biološke lastnosti in nato, kakšne so naše asociacije na kačo. Potem pa upoštevamo tudi kolektivno nezavedno, se pravi pomen, ki ga kači pripisujejo v slovenskem izročilu, v svetovni mitologiji. Vse to moramo upoštevati pri interpretaciji kače v sanjah.
Kaj vpliva na to, kaj sanjamo oziroma kaj bomo sanjali?
Gre za zelo široko vprašanje, ampak na to, kaj sanjamo, zelo vpliva naš način življenja – ali se ukvarjamo s sabo, ali gledamo televizijo, preden gremo spat, si zapisujemo dnevnik itn. Ljudje, ki svoji osebnostni rasti ne posvečajo pozornosti, sanjajo zelo vsakodnevne sanje.
Ko se ljudje začnejo ukvarjati sami s sabo in s svojimi sanjami, pa se jim odpre večja paleta sanj in te postanejo bolj določene, bolj prefinjene, bolj metaforične. Poznamo sanje, ko se v njih začnejo pojavljati magična bitja, in bolj ko imamo mentalno urejeno svoje budno življenje, bolj psihi odpiramo prostor, da nam pokaže, nas popelje do prefinjenih vsebin iz duševnosti. Tako lahko iz globljih delov naše psihe pridejo širše življenjske vsebine, nekaj, kar je pomembneje za našo dolgoročno življenjsko pot in notranji smisel.
Pia Škulj je razvila samostojen projekt Psihopomp – sprva psihološki podkast, danes društvo za raziskovanje duševnosti, kjer skozi delavnice, skupine, srečanja, predavanja in terapevtske procese širijo notranja obzorja.
Ko se prebudimo, pogosto rečemo, da smo imeli lepe ali grde sanje oziroma dobre ali slabe. Lahko to opredelitev definiramo na tak način?
To, da zjutraj rečemo, da smo imeli dobre ali slabe sanje, le pomeni, da je naša psiha izvrgla različne čustveno obarvane vsebine, ki so prisotne znotraj naše psihe, in glede na to, ali mi te vsebine radi sprejemamo ali ne, potem sanje opredelimo kot dobre ali slabe.
Zakaj se včasih zbudimo ravno v trenutku, ko bi se v naših sanjah moralo zgoditi nekaj odločilnega?
Sanje nas pripeljejo do točke razpotja oziroma akcije, akcije, ki se ne zgodi. Psiha nas torej spodbuja, da naj to, kar se mora zgoditi, ugotovimo in v budnem življenju realiziramo sami.
Zakaj se včasih svojih sanj spomnimo in zakaj včasih ne?
Včasih pridejo obdobja, ko se sanj ne moremo spomniti. To so ponavadi obdobja, ko moramo psihološko predelati veliko stvari. Takrat psiha sanje zavije v nekakšno meglo in nam močno poda res bistvene sanje. Če imamo v budnem življenju vedno veliko stvari, potem nam psiha ne servira vsega, ker bi bilo preveč. In če smo v takšnem življenjskem obdobju, nam potem tudi sanje zelo hitro uidejo. Predstavljajmo si, da se ponoči po nekem kanalu potopimo v svet psihe, tam sanjamo, in ko se prebujamo, gremo nazaj proti vrhu. Če je po "kanalu prebujanja" ogromno vsebin, ki kličejo po pozornosti in jemljejo psihološko energijo, sanje nimajo več energije, ko pridejo do vrha, in postopoma ugasnejo. Če imamo budno življenje mentalno urejeno, pa je ta kanal čist in sanje lahko pridejo na površje in ostanejo z nami.
Jungovska psihoterapija izhaja iz psihoanalize, iz Freuda, ki je prvi poimenoval nezavedno in porazdelil ego, superego in id. Carl Gustav Jung, po katerem se jungovska psihoterapija imenuje, pa je psihoanalizo v analitično psihologijo nadgradil in psiho definiral glede na figure kot so persona, senca, animus, nezavedno pa je razširil na individualno nezavedno in kolektivno nezavedno. V psihoanalizo je vključil arhetipe, simbolno raven našega življenja, umetnostnimi in imaginacijskimi tehnikami, delo s sanjami, ki ljudem pomagajo prepoznati nezavedne vzorce in jih povežejo z vzorci človeštva. Jungovska psihoterapija lahko pomaga pri ozaveščanju tega, kje smo v svojem življenju, kaj je naša pot za naprej, kako iti v nadgrajeno in bolj avtentično različico sebe, kako samoaktualizirati svoje potenciale. Dobro učinkuje na rast naše osebnosti in razumevanje naših odnosov.
Klienti, ki pridejo na jungovsko psihoterapijo, ponavadi čutijo, da nekaj ni v redu v njihovem življenju. Nekateri se tega zavedajo, nekateri ne. Pridejo torej zato, da odkrijejo, kaj so stvari, ki ovirajo njihovo srečo, lahko pa se že zavedajo svojega vedenja, zato raziskujejo, kako lahko presežejo podtalne dinamike, ki jih silijo v takšne vzorce delovanja. Psihoterapevti tako skozi terapije in pogovore klienta skušajo usmeriti in pripeljati do tega, da sam prepozna svoje težave in rešitve na njih.
Nočne more. Zakaj se pojavljajo, kaj so nočne more?
Nočne more so najhujše orožje psihe, ki nam sporoča, da znotraj nas nekaj ni v redu. Po Jungu velja koncept sence. Senca je kot neki del, ki si ga v budnem življenju ne dovolimo videti, priznati. To so vsebine, s katerimi se ne želimo identificirati, soočiti. In potem nam psiha skozi nočne more v obliki metafor, sanjskih dogodkov, ki nas šokirajo, poriva navzgor te senčne vsebine. Psiha želi, da te sence, te vsebine ozavestimo, jih integriramo, predelamo. Psiha sledi celovitosti in nočne more so poskus psihe, da nas spodbudi v integracijo senčnih vsebin. Bolj ko se upiramo, bolj silovito bo psiha te vsebine porivala proti zavesti. V življenju pridejo obdobja, ko neke vsebine morajo biti integrirane. Psiha vedno poskuša poiskati lepše načine, da bi potlačeno vsebino integrirala na površje, a ko ji ne preostane nič več, to naredi skozi nočno moro.
Kaj pomeni, če imamo pogosto nočne more?
Če imamo neprestano nočne more, je to opomin, da nečesa v sedanjem ali preteklem obdobju budnega življenja nismo predelali in da je ta korak nujno potreben za zdravje psihe. Psiha nas skozi ponavljajoče se nočne more neprestano opozarja na nekaj, kar znotraj nas ni v redu. Največkrat skozi simbole in metafore, ki jih potem skozi razlago sanj moramo prepoznati sami.
Nedavno mi je prijateljica dejala, da ima velikokrat nočne more o tem, kako ji nekaj prisilno vbrizgajo v žilo. Skozi interpretacijo je ugotovila, da to pomeni, da so ji v življenju pogosto vsiljene neke vloge in prepričanja, ki niso njena.
Slabe sanje nam psiha torej daje zato, da nas opozori, da imamo neko motnjo v naši psihični energiji in da moramo narediti spremembo. Mi namreč v budnem življenju marsikaj radi potlačimo, in ker ni druge priložnosti, nam psiha to sporoči v sanjah.
Psiha nas skozi ponavljajoče se nočne more neprestano opozarja na nekaj, kar znotraj nas ni v redu.
Navajam primer resničnih sanj. Oseba je sanjala, da hodi po avtocesti v Splitu. Okoli je vojno dogajanje. Hiše so v plamenih, na sredini avtoceste je goreč avtobus. Mirno se sprehodi mimo. Gre za nočno moro, ko se prebudi, je prepotena in prestrašena. Težko zaspi nazaj in razmišlja o teh strašnih sanjah. Kako lahko interpretirava te sanje?
Zanimiva je že dinamika, da mirno hodi čez goreče dogajanje. Na njenem mestu bi se vprašala, kaj je pri njej zelo narobe, da se je to sploh ne dotakne in ji je to dogajanje popolnoma v redu, sprejemljivo. Vprašala bi se, kaj je tisto, kar se odloča, da ne bo opazila, pa je pravzaprav zelo narobe. Potem je tu še ogenj, ki predstavlja neizogibno, nepovratno preobrazbo, ker kar ogenj zažge, se ne more več vrniti. Ogenj lahko torej predstavlja neko obdobje, neko bazo, ki bi ga/jo moral zapustiti, ki se ruši, pa morda še ne sprejema, da gori/se ruši. Pomemben podatek je tudi vojna. Kaj je vojna? Je bitka dveh nasprotnih energij ogromne razsežnosti. Zelo verjetno gre za neki notranji konflikt. Vojna je zelo močen simbol notranjega konflikta, ki ustvarja destrukcijo. Lahko bi torej rekli, da ta vsebina sanj govori o nekem notranjem konfliktu, ki ustvarja veliko škode, ampak egu sanjavca, njegovi točki zavesti, s katero deluje v svetu, je za zdaj še popolnoma vseeno, da je tako.
To je zgolj ena interpretacija, a, kot rečeno, skozi pogovor poskuša sanjavec potem sam prepoznati in s svojim življenjskim dogajanjem potegniti vzporednice.
Psihoterapevtka Pia Škulj je interpretirala resnično nočno moro.
Ali ljudje, ki imajo ponavljajoče se nočne more, pri vas poiščejo pomoč? S kakšnimi primeri prihajajo k vam?
Ja, seveda. Ponavadi se jim pri ponavljajočih se nočnih morah vedno pojavlja ista tema. Ena ponavljajoča se nočna mora, ki je resničen primer: oseba sanja, da sreča svoje družinske člane, in ko se jim približa, se spremenijo v pošasti. To je konstantno javljanje psihe, da je treba pogledati v odnose med sanjavcem in člani družine. Tukaj sledi vprašanje, kateri strašni deli družinskih članov (lahko tudi ponotranjeni) so tisto, v kar ta oseba ne želi pogledati.
Je najhujša nočna mora, da nekoga ubiješ ali da nekdo ubije tebe?
Ja, zagotovo je, ker je to zelo eksistencialna tema. Je pa smrt v nekem širšem arhetipskem pomenu zelo pozitivna. Uprizarja, da gremo v neko novo obliko. Nočne more, v katerih sanjamo, da smo ubiti, nas potemtakem soočajo s tem, da je neka različica nas umrla oziroma umira, mi pa se s tem ne moremo sprijazniti.
Če pa sanjamo, da smo mi nekoga ubili in je to nočna mora, metaforično to lahko pomeni, da nas je groza, strah, da bomo ubili neki svoj del, del sebe.
Lucidne sanje. Ali lahko vplivamo na potek sanj, ali se jih lahko naučimo?
Lucidne sanje se v terapevtskem kontekstu zelo malo raziskujejo, že zato, ker zelo malo ljudi sanja lucidne sanje. Ponavadi so bolj sreča, kot to da bi jih znali dejansko sproducirati. Ko pridemo v lucidne sanje, pa lahko vplivamo nanje. V analitičnih krogih so lucidne sanje sicer nekoliko kontroverzna tema, saj se poraja vprašanje, ali je dobro, da vplivamo na sanje. Številni tega ne podpirajo, saj posledično spreminjamo psiho in to, kar nam psiha želi povedati.
Na delavnicah se poglabljajo v svet sanj.
Moje osebno mnenje pa je, da je to, da lahko mi lucidno sanjamo, zelo dobro. In sicer zato, ker to ponazarja, da v tistem trenutku zavest in nezavedno sodelujeta. To je najvišji cilj, ki ga psiha želi doseči, da vse deluje kot neka enota, ki se med seboj razume.
Lucidnega sanjanja se da naučiti, je pa zelo težko. Sama sem poskusila in imam večkrat obdobja, ko poskušam. Pri tem si pomagam z naslednjo metodo: čez dan večkrat pogledam svojo roko, torej ali imam še vedno pet prstov, tako potrdim, ali sanjam ali ne. Enkrat potem to začneš delati tudi v sanjah. Ko v sanjah pogledaš roko, se vedno pojavi nekakšna nepravilnost. Na primer, da imaš šest prstov, da je en prst ogromen, skratka roka je v sanjah deformirana. Na ta način lahko potem prepoznaš, da so to sanje, in postaneš luciden vsaj za nekaj trenutkov. Včasih si potem tako vznemirjen, ko se zaveš, da so to sanje, da se zbudiš, včasih pa ti uspe ohraniti sebe v sanjah. To je ena tehnika, obstajajo pa še druge.
Preroške sanje – ali obstajajo? Poznate kakšen konkreten primer?
Pri preroških sanjah gre velikokrat za dobesedno napoved, reče pa se jim tudi prekognitivne sanje. Ponazarjajo zmožnost psihe in njenih globljih delov, da zaznajo stvari, ki se bodo zgodile. Jung je princip tega, da sanjamo prekognitivne sanje, imenoval sinhroniciteta in sinhroniciteta je neko pomenljivo naključje. Ljudje, ki imajo preroške sanje, imajo takšne sanje večkrat.
Neko dekle mi je povedalo, da se je slišalo s svojo babico. Babici je dejala, da ima doma brejo mačko. Čez nekaj dni ji je babica dejala, da je njena mačka skotila šest mladičkov. Dekle je odvrnilo, da mačka še ni skotila, ker da še ni čas za to. Naslednji dan se je zgodilo, da je mačka skotila in imela šest mladičkov.
Kdaj je, ko govorimo o sanjah, smiselno obiskati psihoterapevta?
Torej, neki sklep je, da pozornost sanjam velja posvetiti, tako če so dobre kot če so slabe?
Ja, v vsakem primeru. Če so slabe, je nekaj res urgentnega, če so dobre, pa nam lahko kažejo pot naprej, kje so naši potenciali. Ogromno je ključev, ki jih lahko preberemo.
