Nedelja, 16. 2. 2025, 22.27
2 dneva, 12 ur
Prvič v zgodovini Slovenije: zelena luč za zakon o psihoterapiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,47
Ko bodo preučili vse pripombe in predloge, bo znano, kaj bo dokončno zapisano v prvem zakonu o psihoterapevtski dejavnosti.
Predlog zakona, ki bi po dvajsetih letih končno uredil področje psihoterapije, je kljub številnim nasprotovanjem v javni razpravi očitno le našel kompromis med dvema poloma – zdravstvenim delom psihoterapevtov in na drugi strani pri terapevtih, ki delujejo samostojno, a si želijo enakopravne ureditve psihoterapije, ki je zakonodaja do zdaj ni urejala. Predlog naj bi po naših informacijah že prestal medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu za zdravje sicer še pregledujejo vse pripombe in predloge, končne rešitve zakona pa bodo predstavili, ko bodo dokončno oblikovane.
"Psihoterapija bo po novem vpeta v vse resorje v obliki javnih služb, v socialo, šolstvo, pravosodje, domove za starejše občane, in najranljivejši bodo pomoč lahko dobili brezplačno," je za Siol.net pojasnila Katja Knez Steinbuch, psihoterapevtka zakonske in družinske terapije.
Nasprotniki vztrajajo, da je predlagana ureditev nesprejemljiva, češ da pacientov ne ščiti dovolj. Po mnenju Zdravniške zbornice Slovenije se dodatno znižujejo standardi zaščite pacientov, drugi menijo, da mora psihoterapija ostati metoda zdravljenja v okviru zdravstvenega sistema.
V času dvomesečne javne razprave osnutka zakona o psihoterapiji, ki se je končala 31. avgusta 2024, so na ministrstvu za zdravje prejeli 485 pripomb. Preučili so jih in smiselno upoštevali tiste, ki prispevajo k ustrezni regulaciji področja psihoterapije ter zagotavljanju varne in kakovostne obravnave, so pojasnili za Siol.net.
"Trenutno namreč v Sloveniji ni vzpostavljenega ustreznega sistema varnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki iščejo psihoterapevtsko pomoč. Posodobljen osnutek zakona smo posredovali v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu za zdravje pregledujemo prejete pripombe in predloge. Končne rešitve zakona bomo javno predstavili, ko bodo dokončno oblikovane," so dodali v odgovoru na vprašanje, kdaj bo zakon dejansko zaživel v praksi.
Večja dostopnost in možnost za vse
"Eden glavnih poudarkov zakona je zagotovo večja dostopnost, saj prinaša delo psihoterapevtov na vseh resorjih. V praksi to pomeni, da bodo psihoterapevti lahko delali v sociali, šolstvu, pravosodju, policiji, vojski, domovih za ostarele, kar bi prvič v Sloveniji pomenilo, da psihoterapija lahko postane dostopnejša tudi ljudem, ki so socialno ogroženi in si pomoči ne morejo plačati. Dostopnejša bo otrokom in mladim, ki z duševnimi stiskami čakajo v čakalnih vrstah in do pomoči ne pridejo v kratkem času. Skrajšujemo torej tudi čakalne vrste ljudi, ki so v stiski, predvsem najranljivejših skupin," je uvodoma poudarila Knez Steinbuch.
Psihoterapija kot samostojni poklic
Ena od pomembnih novosti v predlogu zakona je definicija, da je poklic psihoterapevta po novem samostojen poklic, kar po veljavni zakonodaji ni bilo priznano. V javnem zdravstvu so psihoterapijo kot metodo zdravljenja lahko izvajali zgolj klinični psihologi, psihiatri, psihiatri za otroke in mladostnike ter dodatno usposobljeni iz vedenjsko-kognitivne, psihoanalitične, skupinske ali sistemsko družinske terapije. Nov zakon jim tega ne bo vzel in psihoterapevtske intervencije bodo lahko izvajali še naprej.
"Zakon je pripravljen na način, da vsebuje vse poti izobraževanja, tako akademska kot različna druga usposabljanja, in postavljeni so dovolj visoki strokovni kriteriji, ki so še višji od mednarodnih, da se lahko izobrazi vsak," je še pojasnila Knez Steinbuch. Področje izobraževanja je bila tudi ena glavnih pripomb "klinične strani" v javni obravnavi in v pripombah medresorskega usklajevanja, češ da je zakon pacientom škodljiv zaradi prenizkih teoretičnih in praktičnih znanj psihoterapevtov in da uvaja neznanstvene metode zdravljenja.
Nadzor na psihoterapevtski zbornici
Knez Steinbuch je poudarila še, da ima zakon ob zelo visokih kriterijih, kdo je lahko psihoterapevt, dodatno varovalko: "To bo prva javna psihoterapevtska zbornica, ki bo v resnici regulirala ta sistem in nadzirala psihoterapevte, hkrati pa bi jim bila v oporo in pomoč pri izboljšanju njihovega dela."
Visoki kriteriji in nadzor psihoterapevtske zbornice po mnenju Katje Knez Steinbuch zagotavljajo največjo obliko varnosti, ki jo poznajo tudi v drugih državah.
Zveza Anita Ogulin in ZPM: Manj hospitalizacij in premnogih bolniških odsotnosti
Pri Zvezi Anita Ogulin se že zdaj trudijo nenehno vključevati ranljive ljudi, ki zaradi različnih težkih razmer čakajo v čakalni vrsti, da pridejo do psihoterapevtske obravnave, zato se veselijo, da tudi vlada prepoznava tovrstne potrebe in da ministrstvo za zdravje pripravlja zakon, ki bi ponudil psihoterapijo na vseh tistih področjih, kjer jo ljudje potrebujejo.
"To bi bila za posameznike v stiski, predvsem tiste, ki ne zmorejo plačevati zasebnih storitev, najboljša možnost, da lahko čim prej pridejo do strokovne obravnave. To bi bila verjetno še hitrejša pot do takojšnjega ukrepanja in reševanja stisk oziroma težav, ki jih ugotovijo centri za socialno delo, šole in podobno," se je odzval Andrej Omulec, doktor zakonske in družinske terapije ter supervizor pri zvezi.
"Pri duševnih stiskah gre namreč za psihoorganske vsebine, ki bi jih lahko takoj preprečili in s tem posledično razbremenili močno preobremenjen zdravstveni sistem, saj bi s tako hitro obravnavo zmanjševali hospitalizacije, pa tudi premnoge bolniške odsotnosti, ki so posledice tega, da ljudje danes čakajo na pomoč predolgo in vmes dodatno zbolijo. Takšen zakon bi potem neposredno povečal dostopnost in s tem tudi duševno zdravje ljudi," je še pojasnil.
Poudaril je tudi, da bodo po novem centri za socialno delo lahko zaposlovali psihoterapevte, kar bo močno okrepilo njihove strokovne ekipe, predvsem pa bi se lahko vključevali na področju nasilja in družinskih zadev.
Medstrokovno sodelovanje in hitrejša obravnava
Omulec se vsekakor strinja z visokimi kriteriji in prepoznavo usposobljenosti za delo. V organizaciji imajo visoko izobražene posameznike, ki delajo z ljudmi v duševnih stiskah, prav tako imajo zelo močno urejen sistem supervizij in celo metasupervizijo.
"Na podlagi te strukture zelo dobro ocenimo, kdaj koga poslati naprej v nadaljnje obravnave. Nikakor si ne zatiskamo oči in zelo dobro sodelujemo z drugimi strokovnjaki in organizacijami, tudi s kliničnimi psihologi in psihiatri. Medstrokovno sodelovanje ocenjujemo kot najbolj ključno za reševanje duševnih stisk. Prav tako imamo psihiatre, ki jim lahko pošljemo posameznika, ki to pomoč potrebuje. Če je zadeva nujna, pokličemo tudi pomoč ali jih urgentno napotimo na enoto za krizne intervencije," je pojasnil.
Ker so za obisk psihiatra pogosto dolgo čakalne vrste, bodo psihoterapije čakanje olajšale, še meni Omulc. "Do takrat imajo posamezniki vsaj to oporo in zato je tako pomembno, da se ta podpora tudi formalizira. V naši organizaciji posameznike obravnavamo enkrat tedensko, zato je vsekakor treba razmišljati o sodelovanju, saj bomo tako lažje zagotovili hitrejšo in celostno obravnavo," je dodal.
Omulec se strinja tudi, da je treba preprečiti zlorabe, ki bi ljudem lahko bile nevarne, kot so predstavljanje za psihoterapevta, ki to ni, ali nekoga s hitrim tečajem, kar tudi ni dovolj.
Psihoterapevtska zbornica bi po njegovem mnenju hkrati povezovala psihoterapevte in to področje naredila varnejše za ljudi, ki iščejo strokovnjake. "Nadzor storitev je na takem področju namreč nujen in samo tako lahko preprečimo različne zlorabe, ki so jih ljudje do zdaj žal doživljali," je sklenil Omulec.
Zdravniška zbornica Slovenije: Predlagana ureditev je nesprejemljiva
Pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so že pred javno obravnavo podali komentarje in pripombe na osnutek predloga zakona, ki se jim zdi nesprejemljiv z vidika zagotavljanja varne in učinkovite zdravstvene obravnave, saj da pacientov "ne ščiti pred vdorom neustrezno strokovno usposobljenih izvajalcev na področje izvajanja psihoterapevtske dejavnosti v okviru zdravstva". "Z izključitvijo neposredne uporabe zakona o pacientovih pravicah se dodatno znižujejo standardi zaščite pacientov pri psihoterapevtski obravnavi," so poudarili.
Po mnenju ZZS sistemske in notranje neskladnosti predloga zakona onemogočajo razmejevanje med opravljanjem zdravniške službe oziroma zdravstvene dejavnosti na eni stran ter psihoterapevtsko oziroma klinično psihoterapevtsko dejavnostjo na drugi. Poleg tega pa se s predlagano ureditvijo po mnenju zdravniške zbornice "nedopustno posega v regulacijo zdravniškega poklica", zato zbornica z namenom ohranitve te avtonomije zahteva izključitev uporabe zakona za zdravnike specialiste.
Brez sestanka in vpogleda pred medresorskim usklajevanjem
Pri zbornici so za Siol.net še pojasnili, da so ministrstvo za zdravje pozvali, naj jih seznani z besedilom predloga, ki je bil nato predmet medresorskega usklajevanja. "Ministrstvo nam predloga zakona ni poslalo. Prav tako smo predlagali skupen sestanek vseh deležnikov, vendar ministrstvo na naš predlog ni odgovorilo," so navedli v odgovoru.
Ob tem dodajajo, da bo ZZS vztrajala pri zaščiti integritete zdravniškega poklica in interesov pacientov. Ti imajo pravico do varne, kakovostne in strokovno izvedene obravnave.
"Predlagana ureditev, ki je bila predstavljena v javni obravnavi, tega pacientom ne zagotavlja," še vztrajajo pri zbornici.
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije: Bojimo se, da bi lahko povzročili škodo
"Psihoterapijo kot metodo zdravljenja morajo izvajati v zdravstvu usposobljeni strokovnjaki, torej strokovnjaki, ki poznajo in razumejo diagnostiko, znajo diagnostično opredeliti psihološke in psihiatrične probleme ljudi ter jih potem tudi s psihološkimi metodami zdraviti. Iz naše diagnostične ocene moramo torej točno vedeti, ali psihoterapija lahko pomaga ali ne, in če ne, katera druga oblika pomoči je primernejša," se je na predlog zakona odzvala predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Drobnik, ki zastopa tudi stališča Združenja psihiatrov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu, Združenja za otroško in mladostniško psihoterapijo ter Združenja psihoterapevtov Slovenije.
Na zakon, ki je bil v javni razpravi do konca avgusta lani, so tudi sami podali zelo utemeljene in obširne pripombe, a jih niso upoštevali kljub dejstvu, da so svoja stališča v okviru delovne skupine za psihoterapijo predstavili že pred skoraj dvema letoma.
Strinjajo se, da je zakonska ureditev nujno potrebna, a v stroki se zavzemajo za dvotirno ureditev, ki bi v zdravstvu in zunaj njega omogočila varno in kakovostno obravnavo. Čoderl Drobnik na fotografiji v sredini.
Kljub zagotavljanju, da so določeni visoki strokovni kriteriji in nadzor psihoterapevtske zbornice, se Čoder Drobnik boji, da bo to vseeno premalo.
"Absolutno premalo. Premalo zato, ker se te metode ne moreš učiti zunaj zdravstvenega sistema, ampak v zdravstvenem sistemu, in za izvajanje te metode je potrebna predhodna izobrazba psihološke smeri medicine ali pa izobrazba za enega od zdravstvenih poklicev, na primer diplomirana medicinska sestra, ki dela v zdravstvu in se potem lahko tudi dodatno usposablja za psihoterapevtska znanja. Zelo nas skrbi, če bo zakon odobren, saj bodo ljudje s tem dobili informacijo, da je oblika pomoči primerna in regulirana, ter bi na ta način zavajali ljudi, ki iščejo pomoč. Mi si želimo, da bi ljudje dobili jasno sporočilo, kam naj gredo po pomoč, če imajo večje težave – v zdravstveni sistem k zdravstvenim strokovnjakom in na psihoterapijo kot metodo zdravljenja. Če pa takšnih težav nimajo, je primerna oblika pomoči psihosocialno svetovanje," je še pojasnila sogovornica.
Metode, ki bi jih uvedli z novim zakonom, niso znanstveno podprte, je ob tem še opozorila Čoder Drobnik. "Ljudem, ki imajo duševne motnje, bi z metodami, ki nimajo trdne znanstvene osnove, lahko povzročili škodo."
"Mislimo, da gre v temelju za nerazumevanje psihoterapije na drugi strani, ki jo dojemajo zelo široko – da je to oblika pomoči za najrazličnejše težave in motnje. Tudi metode, ki jih druga stran propagira, so tiste, ki jih urejeni zdravstveni sistemi ne priznavajo. Nekatere države so ta del regulirale pod zdravilstvo, kar bi se nam tudi zdela ustrezna rešitev, da bi ljudje vedeli, kam se obračajo in da so izvajalci regulirani. Nekatere države, kot na primer Nemčija, pa so ubrale pot, ki bi si jo želeli tudi mi v Sloveniji – da je psihoterapija metoda zdravljenja, financirana iz zdravstvene blagajne, zgolj in samo za izvajalce zdravstvenih poklicev. Druge dejavnosti pa pač ostajajo na trgu."
Duševno zdravje v številkah
Razširjenost duševnih motenj med odraslimi je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji 12,6 odstotka, kar je nižje od povprečja držav v Evropski uniji (15,7 odstotka).
Med obdobjem 2005–2022 se je razširjenost duševnih motenj ohranila na približno enaki ravni oziroma se je pri obeh spolih zmanjšala za manj kot odstotek. V primerjavi z drugimi državami EU pa je pri nas velika depresivna motnja (3,5 odstotka) razširjena bolj od povprečja držav EU (2,7 odstotka), če gledamo pojavnost posameznih duševnih motenj.
Samomorilni količnik je v Sloveniji še vedno med najvišjimi, vendar je v obdobju 2011–2020 količnik samomora rahlo upadel, kar je značilno tudi za povprečje držav EU.
Pri mladih duševno zdravje slabše na globalni ravni
"Trend poslabšanja duševnega zdravja mladih ugotavljamo zadnje desetletje in se kaže v podatkih zdravstvenih statistik, vendar ni značilen le za Slovenijo. Kaže se namreč globalno in prav zato gre razloge iskati v širših družbenih, ekonomskih in drugih spremembah ter izzivih današnjega časa," so ob tem še sporočili z ministrstva za zdravje.
Vzroki za slabše duševno zdravje mladih, kot so navedli pri ministrstvu za zdravje, so zlasti v načinu preživljanja prostega časa mladostnikov, vse več je namreč sedečega življenja in uporabe različnih digitalnih tehnologij, družbenih omrežij, obremenjenosti s šolo in pomanjkanja telesne dejavnosti, kar odkrivajo tudi ugotovitve mednarodnih raziskav, ki vključujejo nekatere kazalnike dobrobiti otrok in mladostnikov.
Prizadevanja za več sodelovanja in krepitev znanja
Ker se začetek duševnih stisk oziroma težav z duševnim zdravjem začne pri posamezniku že veliko pred njegovim prvim iskanjem pomoči v zdravstvenem sistemu, pri ministrstvu za zdravje organizacijo skrbi za duševno zdravje v zadnjih letih intenzivno naslavljajo tudi v medresorski delovni skupini, kjer želijo s sodelovanjem drugih ministrstev, predvsem za vzgojo in izobraževanje, nastanek duševnih stisk pravočasno nasloviti – s tem da okrepijo kompetence vzgojiteljev, učiteljev in svetovalnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
V ta namen je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki se redno sestaja in povezuje vse relevantne resorje med seboj tudi na področju mladih, so še pojasnili.
