Nazaj v šolo
Petek, 28. 8. 2020, 4.01
4 leta, 2 meseca
Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec
Ministrica Kustec: Novi virus nas v šolah ne bo več presenetil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,72
26
Simona Kustec je eden od najbolj prepoznavnih obrazov stranke SMC. V prejšnjem parlamentarnem mandatu je bila vodja poslancev SMC, danes opravlja funkcijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport.
Vrnitev učencev in dijakov v šole je v danih razmerah najbolj optimalen in fantastično dober scenarij, je prepričana ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Na novi koronavirus nimamo vpliva, a če bomo upoštevali zaščitne ukrepe, potrebe po ponovnem popolnem zaprtju šol ne bo, pojasnjuje ministrica, ki velja za enega od najbolj znanih obrazov stranke SMC. V politiko se je Kustečeva po slabih dveh letih premora vrnila letos, na afere, ki pretresajo aktualno vladno koalicijo, pa gleda kot na običajen vsakdanjik v politiki: "Tisto, kar me žalosti, če ne že velikokrat kar jezi, pa je, da epilogi ne potrjujejo pretiranega aferaštva, ki posameznikom močno uniči življenje in osebno podobo, za to pa na koncu ni nihče odgovoren."
Gospa ministrica, prihodnji teden se v šolo vračajo učenci in dijaki vseh razredov. Je tu še vedno prisotna kakšna dilema ali vrnitev v šolo ob spoštovanju preventivnih ukrepov ni pod vprašajem?
Tukaj sploh ni več dileme. Verjamem, da večina od nas, predvsem pa otroci, že odšteva dneve, da se prvega septembra veselo vrnejo v šolske klopi. Nenazadnje je to pomemben dan tudi za učitelje in za nas kot starše, saj na nek način simbolizira nov korak v odraščanju naših otrok. Temeljna naloga vseh nas pa je, da vsak po svoji liniji odgovornosti naredimo vse, da se bodo učenci in dijaki v šole vrnili na zdrav in najboljši mogoč način. To, da se v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je v danih okoliščinah najbolj optimalen in fantastično dober scenarij.
"To, da se v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je v danih okoliščinah najbolj optimalen in fantastično dober scenarij," poudarja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.
Odločitev o vrnitvi vseh učencev in dijakov v šole ste sprejeli v času, ko se epidemiološka slika v državi zaostruje. Število novih okužb z novim koronavirusom v državi narašča od konca junija, trenutno beležimo relativno visok porast novih primerov. Vas zaradi tega ne skrbi za zdravje otrok in pedagogov?
Vsi tisti, ki bomo od prvega septembra sestavni del šolskega in vrtčevskega sistema, se dobro zavedamo, kaj to pomeni. V šolo oziroma v vrtec je treba priti popolnoma zdrav, pa naj gre za otroka, zaposlenega ali starša. Tisti, ki se vračajo oziroma se še niso vrnili s počitnic, vedo, kaj to pomeni zanje osebno, pa tudi za vse druge okrog njih.
Kar pa zadeva zaščitne epidemiološke ukrepe in priporočila, ti za šole in vrtce ne predstavljajo nobenih velikih novosti. Z njihove strani smo dobili povratne informacije, pobude in vprašanja, ali je določene ukrepe mogoče narediti bolj življenjske, in skupaj z NIJZ smo k temu tako tudi pristopili. V tem vmesnem času smo ukrepe še bolj približali vsakodnevnim življenjskim situacijam in jih naredili še bolj optimalne.
Kakšna pravila bodo v šolah veljala glede zaščitnih mask? Jih bodo morali učenci oziroma dijaki ter učitelji oziroma profesorji med poukom nositi?
To je zelo jasno definirano v publikaciji o modelih in priporočilih. Če so učenci med poukom vedno v istem razredu, potem mask ne potrebujejo. Ko pa se na primer premikajo iz enega v drug razred ali ob prihodu ter odhodu iz šole, pa je zaradi varnosti zaščitna maska priporočljiva, pa še to od določene starosti dalje. Pri učiteljih prav tako velja nekaj podobnega. Vzpostavili smo razmere, ki so človeške in življenjske, na drugi strani pa ukrepi onemogočajo kakršnokoli možnost, da se v šolah in vrtcih pojavi širjenje okužb, če vanje vstopamo zdravi.
"Vzpostavili smo razmere, ki so človeške in življenjske, na drugi strani pa ukrepi onemogočajo kakršnokoli možnost, da se v šolah in vrtcih pojavi širjenje okužb, če vanje vstopamo zdravi," pojasnjuje Kustečeva.
Kako bo torej omenjeni ukrep videti v praksi? Učenci na predmetni stopnji, ki se bodo selili iz razreda v razred, bodo morali nositi maske, medtem ko za učence na razredni stopnji, ki se med poukom večinoma zadržujejo v enem prostoru, maske ne bodo potrebne, če prav razumem.
Nekako tako. Pri vsakem od modelov so epidemiološka priporočila sicer nekoliko drugačna. Zdaj ko smo aktivirali tako imenovani zeleni model B, so ukrepi bolj mehki in bolj prožni, kot bi bili v primeru, če bi aktivirali tako imenovani rumeni model C.
Nekateri preventivni ukrepi se v praksi zdijo težko uresničljivi. Je sploh mogoče, da se otroci oziroma mladostniki iz različnih razredov ne bi mešali oziroma družili med sabo? Kako bo na primer z vzdrževanjem varnostne razdalje pri športnih dejavnostih? Ste v teh primerih proste roke prepustili vodstvom šol?
Smernice so po svojih strokovnih normativih in priporočilih pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), izvedba pa poteka na ravni šol in vrtcev. Če boste šli tja ter če se boste pogovarjali z večino ravnateljev in zaposlenih, boste videli, da ukrepe izvajajo na zelo razumevajoč, odgovoren, predvsem pa potrpežljiv način. Ta priporočila niso nekaj, kar bi si izmislili, da bi nekomu grenili življenja. Ravno nasprotno, NIJZ pomaga narediti vse, da šole in vrtci postanejo prostori, ki so varni z vidika javnega zdravja.
"Ta priporočila niso nekaj, kar bi si izmislili, da bi nekomu grenili življenja. Ravno nasprotno, NIJZ pomaga narediti vse, da šole in vrtci postanejo prostori, ki so varni z vidika javnega zdravja," pravi Kustečeva.
Pred kakšnim izzivom so se v resnici znašli učitelji in profesorji? Bodo morali v primeru, če bo določen razred napoten v karanteno, poleg rednega dela v šoli skrbeti še za izobraževanje na daljavo za tiste učence oziroma dijake, ki bodo v samoizolaciji?
Ko učenci oziroma dijaki manjkajo pri pouku, svojo odsotnost opravičijo z nekim razlogom. Januarja in februarja letos, ko v Sloveniji še ni bila razglašena epidemija, je zaradi različnih virusnih obolenj v nekaterih razredih manjkalo od 30 do celo 40 odstotkov otrok. Takrat jih pač ni bilo, snov in šolsko leto sta tekla dalje, oni pa so to znanje usvajali na drug način, in tako bo tudi v novem šolskem letu.
Če se bo zgodil umik enega oddelka, potem se na ravni šole poišče način, kako bo v tem obdobju potekalo izobraževanje. Na novi koronavirus nimamo vpliva, nas pa ne bo več presenetil. Šolanje bo v vsakem primeru potekalo ne glede na spremenjene epidemiološke razmere. Če bo treba, bomo sprejeli še določene spremembe in ukrepe, a izobraževalnega procesa ne bomo prekinili.
Sta ponovno zaprtje vseh šol in ponovna uvedba izobraževanja na daljavo zaradi poslabšanja epidemiološke slike spet mogoča?
Seveda teh črnih scenarijev ne maram slišati. Si pa pred njimi ne zatiskam oči, zato smo nanje pripravljeni, ampak delamo vse, da se ne bi zgodili, pri čemer pa potrebujemo pomoč vseh vpletenih v vzgojno-izobraževalne sisteme. Če bomo zaščitno in odgovorno ravnali sami do sebe ter do drugih, s katerimi smo v stiku, potem ne bo potrebe po tem, da bi se spet zgodila popolno zaprtje šol in izobraževanje na daljavo.
"Če bomo zaščitno in odgovorno ravnali sami do sebe ter do drugih, s katerimi smo v stiku, potem ne bo potrebe po tem, da bi se spet zgodila popolno zaprtje šol in izobraževanje na daljavo," je prepričana ministrica.
Ko učiteljem, šolajočim in njihovim staršem povem, da smo pripravljeni in da nam naj zaupajo, tudi sama zaupam njim, da so svoje otroke v šole in tudi vrtce pripeljali zdrave in željne novega znanja. Zaradi te zanke medsebojnega zaupanja verjamem, da nam ne bo treba spet popolnoma zapirati šol, ker se vsi dobro zavedamo, kaj je naša naloga in kaj moramo narediti, da se bo na koncu zgodba še enega šolskega leta srečno končala s poletnimi počitnicami.
Vendar kljub temu ne izključujete ponovnega zaprtja šol. Ali je morda že določena zgornja meja števila novih okužb na dnevni ravni, na podlagi katere bi odločali o ponovni uvedbi izobraževanja na daljavo za vse učence in dijake?
Za to, da proces vzgoje in izobraževanja v danih razmerah poteka čim bolj kakovostno in nemoteno, skrbijo tri stroke: pedagoška, epidemiološko-zdravstvena in psihološka. Če me sprašujete, kateri stroki bomo sledili, če bomo morali spet popolnoma zapirati šole, je moj odgovor jasen. V tem primeru bomo morali slediti epidemiološki-zdravstveni oceni, ki jo vladi kot predlog na podlagi mnenja svetovalne skupine poda minister za zdravje.
Še ostajamo na področju šolstva. Več kot 99 odstotkov osnovnošolcev pri nas obiskuje javne šole. V zasebnih osnovnih šolah se šola manj kot odstotek vseh šolarjev. Zanima me, kdaj bo pri nas končno uveljavljena odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol iz leta 2014?
V tem tednu bomo na ministrstvu aktivirali strateško-posvetovalno skupino, ki bo podala oceno, kako celovito se bomo lotili naslavljanja te ustavne odločbe. Ta je jasna, ko gre za stoodstotno financiranje obveznega javno veljavnega programa v zasebnih šolah, se pa pomembno dotakne tudi definiranja, kaj je tisto, kar je sestavni del obveznega programa in kaj ne. Tu po moji osebni oceni pridemo do dileme, na katero v svojem ločenem mnenju opozarja ustavni sodnik Marijan Pavčnik.
"Če me sprašujete, kateri stroki bomo sledili, če bomo morali spet popolnoma zapirati šole, je moj odgovor jasen. V tem primeru bomo morali slediti epidemiološki-zdravstveni oceni," pravi Kustečeva.
Določeni segmenti, ki jih je večinsko mnenje ustavnih sodnikov izločilo, so namreč ustavno bistveno pomembni za to, da lahko govorimo o celovitem obveznem delu javno veljavnega programa. Tu se odpre vprašanje, ali smo tudi na politični ravni pripravljeni zagristi še v eno kislo jabolko, to je v zakon o osnovni šoli, v katerem bi, še preden spreminjamo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje (Zofvi, op. p.), na novo določili, kaj vse glede na potrebe današnjega časa sestavlja obvezni del javno veljavnega programa izobraževanja. To je zahteven proces, ki zahteva več časa v strokovnem in tudi v političnem smislu.
Ustavno sodišče je odločilo, da mora država v zasebnih šolah stoodstotno financirati obvezni program, lahko pa financira tudi razširjeni program. Politika je glede tega razdeljena. Vi bi torej kompromis iskali tako, da bi spremenili zakonsko definicijo obveznega programa in na novo določili, kaj ta obsega?
Ta rešitev je zame najbolj idealna in poštena v smislu, da bomo v razmerah današnjega in jutrišnjega dne vzdrževali ustavno zavezo, ki jo imamo kot država, in ohranjali kakovosten izobraževalni program v imenu javno veljavnega programa. Vendar pa takšne spremembe zahtevajo več časa, kot če se lotimo samo sprememb Zofvija in rešitev, ki jih v končni fazi že imamo na mizi. Če bi se odločili samo za to rešitev, lahko zadevo že do konca septembra uvrstimo na parlamentarni dnevni red, vendar pa se s tem v resnici ne bomo lotili temeljnega vsebinskega vprašanja, katere vsebine vse bi danes sploh morale sestavljati obvezni javno veljavni del programa.
Na koncu bo seveda pri tem odločilno vprašanje, koliko potrebne podpore bi v državnem zboru lahko sploh dobili za bolj kompleksno rešitev. Ocenjujem pa, da se bo sicer zelo hitro pokazalo, ali je optimalno izvedljivo, da gremo s temi razlogi lahko hkrati kar v dva procesa zakonskih sprememb.
Kaj bi takšna rešitev pomenila za financiranje zasebnih šol? Koliko denarja več bi dobili? Kaj bi po vaši oceni lahko na novo uvrstili v obvezni program?
Zanesljivo zasebne šole ne bi dobile manj denarja, kot ga prejmejo danes, vsekakor pa ga tudi ne bi dobile bistveno več kot danes. Glede tega, kako bi na novo definirali obvezni program, imam svojo vizijo, ki jo striktno gradim na ustavnih načelih, vendar bom o njej govorila šele, ko bom imela za to ustrezno strokovno podlago in oporo. Tisto, kar lahko rečem ta trenutek, je, da je treba preveriti, ali lahko gremo v poskus sprememb definicije tega, kaj naj obvezni javno veljavni program pomeni danes in za prihodnost, ne pa to, kar je odgovarjalo razmeram pred 30 leti.
"Tisto, kar lahko rečem ta trenutek, je, da je treba preveriti, ali lahko gremo v poskus sprememb definicije tega, kaj naj obvezni javno veljavni program pomeni danes in za prihodnost, ne pa to, kar je odgovarjalo razmeram pred 30 leti," pojasnjuje Kustečeva.
Dogajanje na domačem političnem prizorišču je že nekaj časa zelo burno. Zaradi dogajanja okoli nabav zaščitne opreme je bil pred kratkim na udaru tudi prvak SMC Zdravko Počivalšek. Kako vi gledate na različne afere, ki pretresajo aktualno vlado oziroma posamezne koalicijske stranke?
Gre za zelo običajen vsakdanjik v politiki. V prostorih, kjer je politična kultura na trhlih nogah, je teh pretresov in tovrstne pozornosti še toliko več. Če ljudje delajo po čistih in jasnih pravilih igre in je to mogoče kadarkoli preveriti, potem se tovrstne afere večinoma izkažejo zgolj kot viharji v kozarcu vode. Če pa se prek za to odgovornih institucij in njihovih postopkov dokaže, da temu ni tako, potem pa za takšna dejanja in za takšne ljudi v transparentni ter dobro delujoči in pošteni družbi ni prostora.
Verjamem, da tisti, ki so imeli vsaj en mesec izkušenj z delom v politiki, vanjo ne vstopajo, ker bi v njej iskali priložnosti, da bi osebno finančno profitirali. V veliko drugih svetovih je to mogoče narediti hitreje in s praktično nič javne izpostavljenosti. Verjemite mi, da sem tudi sama v akademskem svetu zaslužila mnogo več kot v politiki, ko sem potegnila črto pod tem, koliko svojega življenja in življenja mojih najdražjih sem pustila v politiki.
Ali minister Počivalšek zaradi razkritij v povezavi z nabavo zaščitne opreme še uživa vaše zaupanje? SMC je, ko ste bili v prejšnjem mandatu parlamenta vodja strankine poslanske skupine, v javnosti močno poudarjala dvig politične kulture in etičnega delovanja.
Prav na enak način gledam na te stvari tudi danes. Prej sem na primeru šol govorila o verigi zaupanja. V politiki velja zelo podobno, v njej je treba igrati z odprtimi kartami in po pravilih igre, si medsebojno zaupati. Če temu ni tako, potem za takšne ljudi v njej ni in ne sme biti mesta. Verjamem, da bo tudi zgodba z aktualnim predsednikom SMC in drugimi politiki, ki so trenutno na tapeti, dobila epilog. Tega bodo dali pristojni organi.
Tisto, kar me žalosti, če ne že velikokrat kar jezi, pa je, da epilogi ne potrjujejo pretiranega aferaštva, ki posameznikom močno uniči življenje in osebno podobo, za to pa na koncu ni nihče odgovoren. Zelo težko verjamem, da se bodo vsi aktualni primeri na koncu odvili karkoli drugače, kot so se zadeve pred tem. To je del krhke politične kulture, ki jo premore ta narod, in to ni dobro.
Govorili ste o pretiranem aferaštvu. Vam je vseeno žal, da se v zgodbi o nabavi zaščitne opreme pojavlja ime stranke SMC?
Še enkrat, razumem medije in razumem javnost, to pa še ne pomeni, da to tudi odobravam. Vsi si želijo velikih zgodb in velikih afer, krvi. Verjamem pa, da je SMC zelo enostavno postala žrtev tega diskurza. V začetku kot nova sila v politiki, pozneje kot boksarska vreča. Po mojem že zaradi tega, ker nikoli nismo bili klasična stranka.
"Tisto, kar me žalosti, če ne že velikokrat kar jezi, pa je, da epilogi ne potrjujejo pretiranega aferaštva, ki posameznikom močno uniči življenje in osebno podobo, za to pa na koncu ni nihče odgovoren," razlaga ministrica za izobraževanje, znanost in šport.
Stranka SMC je z 34,49 odstotka glasov na parlamentarnih volitvah leta 2014 padla na 9,75 odstotka glasov na volitvah leta 2018, ankete pa že dlje časa kažejo, da bi na novih volitvah stranka ostala zunaj parlamenta. Kaj je šlo narobe, da je nekoč največja parlamentarna stranka na robu vidnega, če upoštevamo javnomnenjske ankete?
Sama sem to stranko sooblikovala in še vedno verjamem vanjo. Vse od volitev leta 2014 do današnjega dne je bila SMC parlamentarna in vladna koalicijska stranka. V parlamentarnem mandatu 2014–2018 smo vodili vlado, imeli zgodovinsko največjo poslansko skupino, v aktualnem mandatu oziroma v zadnjih dveh vladnih mandatih pa smo pomemben koalicijski člen. V obeh zgodbah aktualnega parlamentarnega mandata smo odločilen jeziček na tehtnici stabilnosti in dela naše države. To je nesporno dejstvo.
Zakaj vse to delamo? Z istim razlogom, kot smo to počeli od samega začetka oziroma že takrat, ko še niti nismo bili politična stranka. V tej stranki smo ljudje, ki verjamemo, da imamo znanja, izkušnje in tudi trdo kožo v želji, da pomagamo pri nadaljnjem razvoju naše države, pri tem, da bodo naši ljudje živeli boljši jutri. Če boste pogledali strukturo ministrstev, ki jih je SMC pokrivala s svojo ministrsko ekipo, boste videli, da smo vedno sestavni del tistih resorjev, ki so razvojno usmerjeni.
V tej zgodbi sicer niste ves čas sodelovali. V politiko ste se marca letos vrnili kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Zakaj ste se pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 nenadoma odločili za odhod iz politike in umik iz SMC?
Iz aktivne politike sem se po premisleku in zelo zavestno vrnila v akademsko okolje, v tem obdobju sem predavala ter opravljala raziskovalno delo doma in v tujini. Potem pa sem bila v začetku letošnjega marca, v politični situaciji, kakršna je bila takrat, s strani aktualnega predsednika SMC naprošena, da se vrnem in pomagam. Takrat to zame ni bila dilema. Z vsem svojim znanjem, svojim pogledom na tedanje žalostne razmere v političnem prostoru in tudi mandatom, da bom lahko polno zagovarjala programske rešitve, ki pomenijo prepotreben razvoj za polje izobraževanja, znanosti in športa, sem vedela, da se želim in moram vrniti.
"Odšla sem, ker se mi je zdelo, da lahko v tistem trenutku prepustim prostor drugim, da bodo to zgodbo peljali naprej," svoj odhod iz politike leta 2018 komentira Kustečeva.
Kakšne razmere so vladale v SMC, ko ste zapustili poslansko skupino? Po volitvah je javnost spremljala spor med takratnim predsednikom stranke Mirom Cerarjem in nekdanjim predsednikom parlamenta Milanom Brglezom, ki je bil izključen iz stranke.
Odšla sem, ker se mi je zdelo, da lahko v tistem trenutku prepustim prostor drugim, da bodo to zgodbo peljali naprej. Takrat sem to povedala predsedniku, zdelo se mi je, da lahko večjo realizacijo svojega poslanstva skozi delo dosežem v akademskem prostoru. Tako bi tudi ostalo, če ne bi v zelo zahtevnih razmerah, ki so se za našo državo kazale že od novega leta naprej, razumela, da je na tehtnici veliko, tudi vprašanje, ali se bomo kot država sploh še znali obdržati na svojih nogah ter ali bomo ljudem zagotovili stabilnost in prihodnost. To je bil glavni razlog.
V času mojega odhoda pozno spomladi leta 2018 v SMC ni bilo nobenih usodnih notranjih trenj in notranjih konfliktov, nič neobičajnega v življenjskem vsakdanu politične stranke. Kar zadeva strankarsko, vrednotno in programsko pripadnost, sem ves čas ostala zvesta SMC, nikamor nisem odhaja, prehajala ali kaj tretjega. Pa saj sem na nek način otrok SMC, in če rušiš tisto, kar si soustvarjal, kar je oblikovalo tudi del tebe, rušiš tudi sebe.
Rekli ste, da ste letos dobili klic gospoda Počivalška in sprejeli odločitev, da se vrnete v politiko. Kakšno vlogo je tukaj igralo dejstvo, da bo novo vlado vodil Janez Janša, torej politik, s katerim ste bili v prejšnjem parlamentarnem mandatu na nasprotnih bregovih?
Velikokrat pri tem vprašanju tudi sama pri sebi delam primerjavo s konceptom športa in delovanja športne ekipe. Zgodba političnega prostora je zgodba ekipe. Da je lahko uspešna, mora delovati na skupnih načelih, ki morajo biti sodelovanje, dialog, medsebojno zaupanje, pa tudi prevzemanje odgovornosti. Lahko rečem, da so to tudi temeljna načela vodenja in delovanja aktualne vladne koalicije in da si želim, da ostanejo takšna.
"Kar zadeva strankarsko, vrednotno in programsko pripadnost, sem ves čas ostala zvesta SMC, nikamor nisem odhaja, prehajala ali kaj tretjega. Pa saj sem na nek način otrok SMC, in če rušiš tisto, kar si soustvarjal, kar je oblikovalo tudi del tebe, rušiš tudi sebe," poudarja ministrica.
V intervjuju za Siol.net ste pred leti rekli, da ste vernica, vendar pa da niste vernica Mira Cerarja. Glede na to izjavo bi lahko sklepal, da tudi niste vernica Janeza Janše. Je temu tako in ali to kakorkoli vpliva na vaš odnos z aktualnim predsednikom vlade?
Verjamem in verujem v dobro v ljudeh. To je moje glavno vodilo. Verjamem, da je takrat, ko nam je hudo, nad nami neka višja sila, ki nam pomaga, da gremo skozi težke čase, in nam daje prepotrebno pozitivno energijo, da gremo dalje. V tem smislu sem vernica nečesa, kar je mnogo višje od nas vseh, nisem pa in tudi nikoli nisem bila vernica v ljudi z imenom in priimkom. Mislim, da to dejstvo tudi ne vpliva na moj korekten profesionalni odnos z aktualnim predsednikom vlade (smeh, op. p.).
26