Nazaj v šolo
Nedelja, 1. 9. 2024, 22.15
2 meseca, 2 tedna
Prvi šolski dan
Vrata šol se odpirajo: marsikaj bo drugače kot doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
Učence in dijake, pa tudi učitelje letos čaka kar nekaj novosti.
Nekateri so ta dan komaj čakali, spet drugi bi ga rade volje še malo zamaknili. Začenja se šola in v šolske klopi bo sedlo okoli 84.000 dijakov in 192.774 učencev, od teh 20.173 prvošolcev. Teh je nekoliko manj kot v prejšnjem šolskem letu, ko je prvi razred po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje obiskovalo 20.716 otrok. S tem se nadaljuje negativen trend, ko že osmo leto zapored pada število prvošolcev. Za vse, tako za učence in dijake, pa tudi učitelje letošnje šolsko leto prinaša kar nekaj novosti.
Ob začetku novega šolskega leta je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda vsem učencem in dijakom zaželel veliko uspeha. Hkrati je izrazil željo, da vsak po svojih močeh doprinese k soustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja, da bo šola danes in tudi v prihodnje prostor, ki s posredovanim znanjem odpira vrata v svet sanj in želja.
Felda upa, da bodo starši in ostali državljani še naprej izkazovali zaupanje v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
Na cestah večje število policistov in prostovoljcev
Da bo na prvi šolski dan vse potekalo tako, kot mora, bodo na cestah skrbeli policisti in prostovoljci. Agencija za varnost prometa (AVP) skupaj s policijo in drugimi partnerji tudi letos organizira nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo, v okviru katere poudarjajo povezovanje skupnosti – učencev, učiteljev, staršev, skrbnikov ter vseh udeležencev v prometu.
Po vsej Sloveniji bodo v prvih dneh šole, na šolskih poteh, kjer je varnost otrok ogrožena, prostovoljci izvajali dodatno varovanje. Učencem bodo pomagali prečkati cesto na nevarnejših odsekih in s svojo prisotnostjo voznike opozarjali na previdnejšo vožnjo.
Veliko dela bodo imeli tudi možje v modrem. V okviru akcije bodo preverjali, ali otroci nosijo rumene rutice in odsevna telesa ter ali so kolesa, e-skiroji in mopedi, s katerimi se vozijo otroci in mladoletniki, ustrezno opremljeni in tehnično brezhibni ter ali pri vožnji uporabljajo čelado. Pozorni bodo tudi na to, ali starši pri prevozu otrok pravilno uporabljajo ustrezne zadrževalne sisteme, izvedli pa bodo tudi več poostrenih nadzorov tehnične urejenosti avtobusov in drugih vozil, s katerimi otroke vozijo v šolo.
Na področju prometne varnosti otrok Slovenija velja za eno najvarnejših držav v Evropi.
V okolici šol bodo policisti izvajali poostren nadzor prometa. Predvsem bodo preverjali, ali vozniki vozijo prehitro, in na ta način umirjali promet na izpostavljenih mestih, kjer bi lahko prišlo do nevarnih situacij. Kot so zapisali na spletni strani policije, je umirjanje prometa še posebej pomembno v prvih dneh pouka, ko otroci prihajajo v šolo in se vračajo domov še povsem razigrani.
Za varnost na šoli bo skrbel varnostnik
Po junijskem incidentu, ko je na OŠ Velika dolina v občini Brežice eden od učencev v razredu napadel devetošolca in ga močno poškodoval, napadeni učenec pa je bil hospitaliziran v bolnišnico, bo za varnost učencev na šoli skrbel varnostnik.
Starši so medtem dobili ustno zagotovilo, da nasilnež ne bo mogel več obiskovati te šole, romski otroci pa bodo dobili romskega spremljevalca, ki ga bo plačala občina.
Tujega jezika se bodo učili v prvem razredu, NPZ po novem že v tretjem
Učence in dijake, pa tudi učitelje letos čaka kar nekaj novosti. V osnovnošolske klopi bo sedlo 192.774 učenk in učencev, od teh 20.173 prvošolcev. Starši, ki bodo svojega prvošolčka pospremili v 1. razred, imajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih na ta dan plačan dopust. Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.
Ena od sprememb velja prav za prvošolčke, ki se bodo tujega jezika učili že v prvem razredu, kjer je bil doslej neobvezen. Novosti bodo deležni tudi tretješolci, za katere je po novem obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu. Rezultat, ki ga dosežejo devetošolci, pa se lahko po novem upošteva kot eno od meril v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo.
V novem šolskem letu bo 146 osnovnih šol, kar je približno tretjina vseh osnovnih šol, poleg obveznega programa izvajalo t. i. razširjeni program osnovne šole. Gre za vsebine, ki so jih šole v veliki meri izvajale že doslej, kot so jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in obvezni izbirni predmeti, a so po spremenjeni zakonodaji strukturirane drugače. Preostale šole se jim bodo pridružile postopoma v prihodnjih letih.
Več sprememb tudi v srednjih šolah
Marsikaj se spreminja tudi za dijakinje in dijake. Z novelo zakona o maturi se spreminjajo določbe glede opravljanja mature v dveh delih. Tako bodo lahko recimo dijaki športnih razredov maturo opravili v dveh delih in dveh zaporednih rokih.
Med drugim zakon o gimnazijah uvaja tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oziroma so se vanj prvič vključili v 9. razredu osnovne šole. Prav tako bodo bodo dijaki med praktičnim usposabljanjem upravičeni do prehrane.
Dobra novica za srednješolce je tudi sprememba, ki jo prinaša novela zakona o štipendiranju, saj po novem lahko sočasno prejemajo državno in Zoisovo štipendijo.
V novo šolsko leto je vpisanih okoli 84.000 dijakov, od tega 23.440 dijakov novincev, med katerimi se jih je 788 odločilo za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, 5.030 v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 9.949 v programe srednjega strokovnega izobraževanja in 7.673 dijakov v gimnazijske programe.
Letošnja generacija je zelo številčna, zato so za vpis novincev na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zagotovili dovolj vpisnih mest, poleg tega pa so zagotovili tudi finančna sredstva za dodatna ležišča in obnovo dijaških domov.
Učence in dijake kaj kmalu že čaka odmor. Prvi prosti dnevi bodo konec oktobra in v začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati.
Zimske počitnice za učence in dijake z vzhoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste z zahoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem.
Zaskrbljujoče dejstvo: učitelji na veliko odhajajo in se upokojujejo
Po ocenah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je najbolj očiten izraz krize izobraževalnega sistema pri nas kronično pomanjkanje učiteljev.
Na ministrstvu priznavajo, da nekateri odhajajo iz učiteljskega poklica, prav tako pa se upokojuje vse več vzgojiteljev in učiteljev. Populacija zaposlenih je v pomembnem deležu namreč starejša od 55 let, kar pomeni, da se bo v naslednjih petih letih upokojilo približno osem odstotkov osnovnošolskih učiteljev in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V prihodnjih desetih letih pa se jih bo med srednješolskimi učitelji, ki so v poprečju najstarejši, po pričakovanjih upokojilo kar 31 odstotkov.
Kot pojasnjujejo, ima velik vpliv na manko srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. "Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov," so ocenili.
Največ učiteljev primanjkuje na področju nudenja dodatne strokovne in učne pomoči, manko je tudi med učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.
Vse pogosteje se dogaja, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni.
Štrukelj kritičen: To je tako, kot če bi napredujočo bolezen zdravili z aspirinom
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukej je opozoril, da na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja. Zaradi pomanjkanja učiteljev se namreč pogosto dogaja, da poučujejo predmete, za katere niso usposobljeni.
Po Štrukljevem prepričanju bi bili potrebni takojšnji kompleksni ukrepi, "a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom". "Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom," je bil kritičen.
Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. "Če v javnosti, v družbi ne bo prišlo do preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali," meni Štrukelj.
Ministrstvo miri: Ukrepi že učinkujejo
Medtem na ministrstvu ocenjujejo, da doslej sprejeti ukrepi, kot je štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje in lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev, že učinkujejo.
Ob tem pa že napovedujejo nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
