Ponedeljek, 23. 6. 2025, 7.35
32 minut
Ganljiv zapis učiteljice ob koncu šolskega leta, ki je sprožil val delitev na družbenih omrežjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,28
Ob koncu šolskega leta je Slovenijo ganil zapis profesorice likovne umetnosti s III. gimnazije Maribor Katarine Goričan, ki je s preprostimi, a iskrenimi besedami dosegel tisoče ljudi. Na družbenem omrežju Facebook so se njene misli o dijakih, ki pogosto ostanejo neopaženi, razširile – objavo je delilo več kot osem tisoč uporabnikov.
Sporočilo, ki ga je zapisala profesorica, izpostavlja tisto, kar je pogosto pozabljeno: da je v šolskem sistemu prostor za vse. Ne le za najuspešnejše, temveč tudi za tiste, ki v tišini bijejo svoje vsakodnevne bitke.
Dragi Jan, Ema, Luka in vsi vi, neopaženi učenci, ki leto za letom ostajate v senci pohval, ploskanja in slavljenja odličnjakov in zmagovalcev tekmovanj. Tiho se borite s svojimi tesnobami, stiskami, boji, včasih prejočete noči, a vas ob koncu šolskega leta prav nihče ne pohvali, objame in podpre...
Dragoceni Jan, fant z Aspergerjevim sindromom, ti ne veš kako zelo te občudujem v tvojih zmagah, ki drugim nič ne pomenijo.Tvoj svet je preplavljen z zvoki, svetlobami in dražljaji, ki te ohromijo. Vsak dan zbiraš pogum, da sedeš v hrupno učilnico, kjer se trudiš razumeti snov, ki drugim teče kot voda. Tvoja strast do astronomije gori v tebi, ure in ure prebiraš o zvezdah, a v šoli tvoj trud bledi ob dvojkah, ker ne zmoreš hitro pisati ali slediti hitrim navodilom. Tvoj pravilen odgovor je vreden več kot zlata medalja!
Ljuba Ema, izgubila si mamo in sedaj doma nimaš miru, urejenega kotička za učenje, niti tople besede staršev, tvoj svet so žalost in skrbi, a se kljub temu boriš in vsaka tvoja trojka je zmaga, ki je vredna vseh pohval!
Vztrajni Luka, ki z ADHD loviš razpršene misli kot metulje, ki jih ne moreš in ne moreš ujeti. Ne zmoreš mirno sedeti v učilnici, tvoje roke in noge so v nenehnem gibanju, glava pa polna idej, ki se razbežijo, preden jih lahko zapišeš. Učenje je zate boj, zapomniti si formulo ali pesnitev je kot plezanje na vrh, a vsaka tvoja dvojka ali trojka je dokaz, da si osvojil goro, ki je drugim nevidna. Tvoje oči se zasvetijo od ponosa, a trenutek mine brez pohvale, brez priznanja, brez ploskanja.
Vaš trud, vaši koraki, majhni, a tako mogočni, so videni nam, čutečim učiteljem, ki ste nam še kako vredni in dragoceni! Niste vredni zaradi ocen ali priznanj, temveč zaradi vztrajnosti volje in čutečega srca, s katerim se borite vsak dan. Sijete, tudi če svet okoli vas tega še ne vidi. In mi, ki to opazimo, smo ponosni na vas, prav takšne, kot ste!
Dragi učitelji, če slavimo le tiste, ki blestijo in so najboljši, učence s tem učimo, da je njihova vrednost le v ocenah, medtem ko pogum, vztrajnost in edinstvenost tistih "na robu" tonejo v pozabo. Vsak učenec nosi svoj boj, svojo zmago. Kdaj bomo tudi njih povzdignili in jim dali prostor, da zasijejo??
Katarina, profesorica na gimnaziji
Katarina Goričan je profesorica likovne umetnosti na Tretji gimnaziji Maribor, kjer dijake poučuje že več kot 20 let.
"Nisem psihologinja, sem učiteljica – a dijaki mi zaupajo svoje stiske"
V kabinet profesorice Goričan dijaki pogosto prihajajo eden za drugim – ne zaradi ocen, temveč zaradi zaupanja. Čeprav ni psihologinja, temveč profesorica likovne umetnosti, ji zaupajo svoje stiske. Pravi, da ima srčen in oseben pristop, da se z dijaki tudi objamejo – in da jih iskreno pogreša, ko so počitnice.
Vsako leto jim ob koncu pouka anonimno ponudi vprašalnik: kako doživljajo njen način poučevanja, kaj bi spremenili in ali jih je pri čem spodbudila. Letos so bili odzivi še posebej ganljivi. "Objavila jih bom, ker dajo misliti – o tem, v kako hladnem svetu živimo in kako zelo mladim pomeni, da jih nekdo vidi, sliši, začuti … in ima rad."
Profesorica, ki najprej vpraša: Kako si?
Katarina Goričan je profesorica likovne umetnosti na Tretji gimnaziji Maribor, kjer dijake poučuje že več kot 20 let. A njen poklicni svet ne obsega le učilnice – je tudi naturopatinja, ki z naravnimi pristopi pomaga ljudem do boljšega počutja in zdravja.
V zasebnem življenju je mama 17-letnega gimnazijca, za katerega pravi, da je fant z veliko začetnico, je fant, ki blesti na mnogih področjih, a ga odlikujeta predvsem izjemno čuteče srce in pripravljenost pomagati sošolcem.
Goričan je tudi športnica in velika zagovornica naravnega, zdravega življenja, ki je usklajeno z ritmi narave. Tudi pri svojem pedagoškem delu vedno najprej vpraša dijake, kako se počutijo, kaj jih teži in kaj doživljajo – šele nato pridejo na vrsto snov, podatki in ocene.
Verjame v moč pristnega stika in globljega razumevanja mladih, ki jih skuša slišati, začutiti in opolnomočiti – tudi takrat, ko jim ne gre najbolje. Njen pristop je za mnoge dijake tisto, kar šolo dela človeško.
