Sreda, 25. 6. 2025, 16.39
1 ura, 39 minut
Psiholog: Ne delajmo pompa iz šole!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Odrasli s pretiranimi pripravami umetno povzročijo strah in negotovost v otroku. Če starš ta prehod jemlje kot nekaj življenjskega, normalnega, bo šolo tako jemal tudi otrok, saj hitro začuti, ali sta mama in oče negotova in prestrašena, meni psiholog Sebastjan Kristovič.
Šolsko leto se je ravnokar končalo, vendar pa čez dobra dva meseca približno 20 tisoč bodočih prvošolčkov čaka manjša življenjska prelomnica. Prav tako nekaj več kot 20 tisoč bodočih srednješolcev. Nekateri starši se sprašujejo, kako jih pripraviti na spremembo, marsikdo pri tem pretirava, pravi psiholog. "Temeljna napaka, ki jo delajo starši, je, da temu prehodu posvečajo preveliko pozornost, s čimer na nezavedni ravni otroke spravljajo v stisko," poudarja Sebastjan Kristovič, psiholog z mariborske univerze Alma Mater Europaea.
"Predlagam zlato pravilo 'manj je več', vsekakor pa je treba prvošolcem prehod v osnovno šolo predstaviti kot nekakšen izziv, kot ponos, novo okolje, znanje, izkušnje, nove prijatelje, skratka poudariti pozitivne vidike," našteva sogovornik.
Ključno se mu zdi, pravi, da se ne pretirava s temi pripravami, ker – psihološko gledano – bolj ko se človek z neko stvarjo ukvarja, večja ta postaja. Odrasli s pretiranimi pripravami umetno povzročijo strah in negotovost v otroku. Če starš ta prehod jemlje kot nekaj življenjskega, normalnega, bo šolo tako jemal tudi otrok, saj hitro začuti, ali sta mama in oče negotova in prestrašena.
Vprašljive vrednote
Podobno je pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. "Mladostniki že sam vedo, da jih čaka novo poglavje v življenju. Odrasli bi jim morali bolj poudarjati pomen znanja in dela, ju predstaviti kot veliki vrednoti. Znanje pri nas še vedno ni cenjeno, še iz prejšnjih časov se je obdržala misel, da se je treba samo znajti, pa bo," pojasnjuje Kristovič.
Dodaja, da je treba devetošolcem ob prehodu v novo šolo to predstaviti kot resno stvar in da je treba "zagrabiti" že takoj na začetku. Treba jih je spremljati, ne nadzirati, nato pa jim prepuščati čedalje več samostojnosti.
Raziskave v zahodnem svetu kažejo, da sta dve stvari, ki si ju otroci in mladostniki najbolj želijo in ki jim predstavljata najvišji smisel – da bi bili "ful slavni" in imeli "ful denarja". "Ampak to sta pravzaprav vrednoti, ki ju odrasli predstavljamo mladim, namesto da bi poudarjali, da je zelo pomembno najti svoje poslanstvo, svoje delo opravljati s predanostjo in strastjo in nekaj narediti iz svojega življenja," poudarja psiholog.
Pomemben je dober zgled
Razlog za takšno hierarhijo vrednot vidi tudi v zgledu, ki ga odrasli dajemo otrokom in mladim. Če bodo starši veliko pozornosti posvečali dragim blagovnim znamkam, jih bo tudi otrok jemal kot nekaj zelo pomembnega. Zato pogosto prihaja do medvrstniškega nasilja oziroma draženja, saj se mladi v dragih oblačilih norčujejo iz finančno slabše stoječih vrstnikov.
"Druga zelo pomembna stvar pa je to, da so mnogi starši na podlagi permisivnosti v celoti odsotni pri vzgoji, ki so jo prepustili Instagramu, Tiktoku in drugim družbenim omrežjem. Vemo pa, kaj se tam promovira, saj je v ozadju kapitalistična potrošniška logika," pojasnjuje Kristovič.
Mora otrok res priti že pismen v šolo?
Številni starši se bojijo, da bo otrok v primerjavi s sošolci v zaostanku, če ob vstopu v šolo ne bo že vsaj za silo bral, pisal in računal. Potem pa tedne pred začetkom pouka porabijo za učenje z vprašljivimi didaktičnimi prijemi in posledično tudi izplenom.
"Gre za zelo zmotno razvojno zablodo. Mnogo bolj pomembno, kot da se naučijo francoščine in španščine, pisanja in risanja, se mi zdi, da znajo na stranišču poskrbeti sami zase, da se znajo sami umiti, oprhati in sami jesti, torej da preden gredo v šolo, usvojijo temeljne veščine," poudarja Kristovič.
Pravi, da bi po logiki moral otrok biti toliko razvojno zrel, da zna sam v šolo. Da ga starš privede na primer do parkirišča oziroma stopnišča, naprej pa gre sam.
"Mi pa se pretirano ukvarjamo s tem, da bodo pametni, celo genialni, pozabljamo pa na celovit razvoj njihove osebnosti," dodaja.
Dodatna škodljiva posledica priganjanja, zaradi česar se potem starši hvalijo, kako njihov otrok še pred šolo vse obvlada, je, da se ta pri pouku dolgočasi in nagaja. "Včasih pride tudi do zdrsa v osebnostni zrelosti in delavnosti, kar je škodljivo kasneje, ko bi se moral učiti stvari, ki jih še ne obvlada," pojasnjuje sogovornik.
Počitnice naj bodo namenjene počitku
Učili se torej s svojimi prvošolčki čez poletje ne bomo. Ampak postavi se vprašanje, v kolikšni meri je treba otroke med počitnicami zaposliti, koliko jim pustiti počitka in zdravega dolgočasenja?
Psiholog Kristovič vsekakor podpira določeno mero brezskrbnega brezdelja. "Ampak pri tem moramo biti zelo pozorni, da je tudi dolgčas nekako nadzorovan, kajti za večino na žalost ta dolgčas med počitnicami pomeni ure in ure pred zasloni telefonov, xboxov, igralnih konzol in podobnega. Skratka zdigitaliziran čas, ki škodi otrokovemu razvoju in njegovi duševnosti. Včasih je bilo lažje, ko se je dolgčas dogajal nekje zunaj, v igri, plezanju po drevesih in med vrstniki," se primerjavi med generacijami ne more izogniti sogovornik.
Prepričan je, da bi morali starši otrokom čim bolj omejevati čas, ki ga ti preživijo pred zasloni. To sicer od njih zahteva nekaj ustvarjalnosti in pripravljenosti, da namesto v nakupovalnem središču preživimo dan v naravi, na izletu.
Čisto brez dela jih ni treba pustiti
Odvisno od starosti pa je treba otroke tudi med počitnicami nekoliko zaposliti in motivirati, da kaj postorijo doma oziroma vsaj pomagajo. Naj bodo opravila starosti primerna, predvsem pa jih ne smemo pozabiti pohvaliti za dobro opravljeno delo. Če kaj ni v redu, jim prijazno povemo, kaj in kako bi se dalo izboljšati.
"Pri starejših absolutno zagovarjam tudi počitniško delo, da si mladostnik sam poišče delo in se zanj dogovori. Tako razvija svojo samostojnost, avtonomijo in odgovornost, kar so področja, ki so pri njih najbolj podhranjena," opaža Kristovič.
Koliko ur dnevnega dela pa naj se jim naloži? "Najstnikom namenimo za od dve do tri ure domačih opravil. Tako ali tako znajo delati zelo počasi in vsako opravilo razvleči na nekaj ur. Zelo verjetno se bodo upirali, ampak starši morajo vztrajati. Kajti na neki drugi ravni se bo mladostnik zavedal, da je v krogu družine koristen in ima smiselno vlogo, hkrati pa ne bo vzgojen na način, da namesto njega vse uredijo drugi," sklene sogovornik.
