Torek, 8. 7. 2025, 4.00
7 ur, 38 minut
Kaj se dogaja v Rusiji? Zloglasni črni seznam mrtvih je vse daljši.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,85
Fotografija januarskega srečanja ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruskega ministra za promet Romana Starovoita, ki so ga mrtvega našli le nekaj ur po zadnjem sestanku s Putinom v ponedeljek, 7. julija.
Od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 je v sumljivih okoliščinah umrlo nenavadno veliko število Rusov, ki so zasedali pomembne položaje v večjih ruskih podjetjih ali državnih institucijah, nekateri pa so bili tudi glasni kritiki oblasti v Moskvi. Pogostost smrti je sicer tako velika, da ima celo svoj članek v največji svetovni enciklopediji Wikipediji. Zanje nekateri krivijo režim Vladimirja Putina, ki naj bi na ta način opravil z domnevnimi disidenti, drugi pa jih pripisujejo naključjem ali za Rusijo značilnim družbenim okoliščinam. V zadnjem tednu dni sta se pripetila kar dva tovrstna dogodka – v ponedeljek so v Moskvi le nekaj ur po tem, ko ga je s položaja razrešil Putin, našli mrtvega ruskega ministra za promet Romana Starovoita, prejšnji petek pa je skozi okno svojega stanovanja v ruski prestolnici padel Andrej Badalov, podpredsednik ruske državne naftne družbe Transneft.
Roman Starovoit je bil ruski minister za promet do tega ponedeljka, ko mu je odgovornost za motnje v civilnem letalskem prometu zaradi ukrajinskih napadov z droni po navedbah ruskih medijev naprtil Vladimir Putin in ga razrešil s položaja, nekaj ur pozneje pa so ga našli mrtvega, Andrej Badalov pa je bil od julija 2021 odgovoren za digitalno transformacijo Transnefta, nato pa v petek skočil skozi okno svojega stanovanja,
Roman Starovoit je bil ruski minister za promet od maja 2024.
Dogodka v običajnejših časih verjetno ne bi vzbujala dvomov, tako pa gre za še dve od številnih nenadnih, nenavadnih in morda tudi sumljivih smrti vplivnih poslovnežev, menedžerjev in politikov, povezanih z ruskimi državnimi (energetskimi) podjetji, vladnimi institucijami in neposredno tudi s Kremljem, ki so se začele dogajati tik pred invazijo Rusije na Ukrajino in po njej. Našli smo nekaj najodmevnejših.
Ruske oblasti smrt Andreja Badalova, čigar truplo so našli pod oknom njegovega stanovanja v elitnem moskovskem predmestju Rubljovka, neuradno obravnavajo kot samomor. Preiskava sicer še poteka.
Prvi sumljivi smrti
30. januarja 2022, ko je Rusija svoje vojaške sile še kopičila na meji z Ukrajino in obtoževala Zahod, da pretirava z napovedmi o skorajšnji invaziji, so v njegovi kopalni kadi našli mrtvega 60-letnega Leonida Šulmana, šefa logistike v družbi Gazprom Invest, hčerinskem podjetju plinskega velikana Gazprom.
Bil je zaboden in imel prerezana zapestja, po uradni različici dogodkov naj bi storil samomor, saj so na kraju dogodka našli poslovilno pismo. Po nekaterih informacijah je bil nož, ki so ga našli ob Šulmanu, od njegovega trupla oddaljen tako zelo, da bi bilo tako rekoč nemogoče, da bi si zadal usodne rane in ga nato odložil tja. Šulmana so pred njegovo smrtjo preiskovali zaradi domnevne poslovne goljufije.
Vodstvo Gazproma je samo dan po invaziji Rusije nad Ukrajino utrpelo še en udarec, saj so mrtvega našli Aleksandra Tuljakova. Šlo je za človeka zelo visoko v kadrovski hierarhiji Gazproma – bil je namestnik generalnega direktorja za korporativno varnost. Tuljakov je po poročanju ruskih državnih medijev storil samomor z obešanjem, čeprav je v poznejših poročilih preiskav omenjeno, da je bil pred smrtjo močno pretepen.
28. februarja 2022 so v njegovem domu v Veliki Britaniji našli mrtvega ruskega tajkuna ukrajinskih korenin Mihaila Watforda, naftnega in plinskega milijonarja. 66-letnik, ki si je priimek v britansko zvenečega spremenil iz izvirnega Tolstošeja, se je obesil v domači garaži. Britanske oblasti njegove smrti niso obravnavale kot sumljive.
Kar štirje družinski masakri
24. marca 2022 so ruski mediji poročali o smrti vplivnega in zelo bogatega poslovneža iz farmacevtskih krogov Vasilija Melnikova in njegove družine, žene in dveh sinov. Našli so jih v stanovanju v Nižnem Novgorodu. Vsi so bili zabodeni. Uradna razlagala dogodkov je bila, da je Melnikov z nožem ubil ženo, desetletnega in štiriletnega sina ter nato še sebe.
18. aprila so v luksuznem stanovanju v Moskvi umrli Vladislav Avajev, nekdanji podpredsednik banke Gazprombank, ki od tujih poslovnih partnerjev sprejema plačila v rubljih za ruski plin, njegova žena in mladoletna hči. Avajev naj bi ju ustrelil in si nato sodil sam. Trupla družinskih članov je odkrila Avajeva druga, polnoletna hči. Žena Avajeva je bila v času smrti noseča, ruski državni mediji so takrat poročali, da naj bi jo mož pred smrtjo več ur mučil, ker naj bi verjel, da otrok ni njegov.
Trupla 50-letnega Avajeva, njegove žene in hčerke je v njihovem stanovanju v Moskvi našel sorodnik, ki sta ga na pomoč poklicala voznik družine in njihova varuška, saj nista mogla vzpostaviti stika z njimi.
21. aprila 2022 so v vili v španskem letovišču Lloret de Mar odkrili trupla Sergeja Protosenje, njegove 53-letne žene in 18-letne hčerke. Protosenja, ki je okrog 400 milijonov evrov vredno premoženje ustvaril v energetiki, svojčas je bil eden glavnih menedžerjev v podjetju Novatek, drugem največjem ruskem proizvajalcu zemeljskega plina, naj bi ženo in hčer med spanjem umoril s sekiro in nožem, nato pa se obesil na terasi.
27. junija 2022 so na njunem domu v bližini Moskve odkrili trupli Jevgenija Palanta in njegove žene Olge. 47-letni multimilijonar iz panoge telekomunikacij je bil zaboden kar 14-krat, na eni od sten domovanja v bližini Moskve pa so bile tudi krace iz njegove krvi. Po uradni razlagi dogodkov naj bi šlo za zločin iz strasti – Palanta naj bi zabodla njegova žena, ki pa je tudi sama umrla zaradi vbodnih ran. Tesni družinski prijatelji Palantovih teoriji, da naj bi Jevgenij ženo varal in se pripravljal na to, da jo zapusti, ne verjamejo.
Pred smrtjo Jevgenija Palanta in njegove soproge sta se v maju 2022 zgodili še dve smrti vplivnih Rusov.
1. maja 2022 je po domnevnem zdrsu in padcu v prepad umrl generalni direktor Putinovega priljubljenega smučišča Krasnaya Polyana, 37-letni Andrej Krukovski. Smučarsko središče v bližini Sočija, kjer so leta 2014 potekale zimske olimpijske igre, je vodil od leta 2019.
8. maja 2022 pa so na domu samooklicanega šamana v kraju Mitišči severno od Moskve našli mrtvega 43-letnega Aleksandra Subotina, enega od direktorjev ruskega naftnega velikana Lukoil. Subotin, sicer najverjetnejši naslednik predsednika uprave Lukoila Vagita Alekperova, naj bi umrl zaradi zastrupitve, ki je bila posledica terapije za domnevno "zdravljenje alkoholnega mačka". Šaman naj bi Subotinu z nožem naredil ureznino v kožo, v katero je potem nakapljal žabji strup.
Začetek mnogih sumljivih padcev z visokih stavb, skozi okna in po stopnicah po ruski invaziji Ukrajine je bil v Združenih državah Amerike, ne v Rusiji
14. avgusta 2022 so v Washingtonu, prestolnici ZDA, na pločniku pod devetnadstropno stanovanjsko stolpnico našli mrtvega 52-letnega Dana Rapoporta, ameriškega poslovneža z latvijskimi koreninami, ki je nekaj časa živel tudi v Rusiji in Ukrajini, bil pa je zelo glasen kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina.
1. septembra 2022 je skozi okno Kremeljske bolnišnice v Moskvi v smrt nato padel Ravil Maganov, predsednik uprave ruskega energetskega giganta Lukoil, tretjega največjega podjetja v Rusiji, ki se je v bolnišnici zdravil zaradi težav s srcem.
21. septembra 2022 je po stopnicah na moskovskem inštitutu za letalstvo padel nekdanji predsednik inštituta Anatolij Geraščenko. Zaradi posledic padca je umrl.
Tako rekoč od začetka ruske invazije Ukrajine med uporabniki spleta kroži bridka šala, ki Rusom, ki so kritični do vojne v Ukrajini ali pa do ruskega predstavnika Vladimirja Putina, odsvetuje stanje ob oknih v višjih nadstropjih zgradb.
Padec skozi okno visoke stavbe – takšna usoda v Rusiji nenavadno pogosto doleti tudi posameznike in posameznice, ki so kritični do oblasti oziroma jo preiskujejo. Nemalokrat se zato poraja vprašanje, ali so skozi okno padli sami ali so jim pri tem "pomagali". Odmevni primeri so se dogajali že pred rusko invazijo Ukrajine.
Takšen konec so med drugim doživeli Ivan Safronov, preiskovalni novinar medija Kommersant, televizijska novinarka Olga Kotovskaja, ki je iz 14. nadstropja padla le dan po veliki zmagi na sodišču, kjer se je borila za ohranitev nadzora nad svojim lokalnim televizijskim kanalom, ruski preiskovalni novinar Maksim Borodin, ki je bil le nekaj mesecev pred smrtjo v Rusiji deležen večje pozornosti javnosti, ker je poročal o smrtih ruskih državljanov, ki so se borili v Siriji, odvetnik Nikolaj Gorohov, ključna priča v korupcijskem škandalu, v katerega so bili domnevno vpleteni vplivni ruski politiki in eden največjih ameriških vlagateljev v Rusiji, Mihail Lesin, soustanovitelj ruskega državnega medija RT in nekdaj eden najtesnejših sodelavcev ruskega predsednika Vladimirja Putina ter njegov medijski "car".
7. decembra 2022 je po padcu z balkona njegovega stanovanja umrl kreativni direktor ruskega tehnološkega podjetja Agima. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi skočil z balkona po tem, ko so mu na vrata potrkali ruski policisti s sodnim nalogom za preiskavo stanovanja.
9. decembra 2022 je na francoski rivieri v kraju Antibes med obiskom prijateljev po stopnicah padel in se zaradi udarca z glavo v ograjo stopnišča smrtno poškodoval ruski gradbeni in nepremičninski tajkun Dmitrij Zelenov.
24. decembra 2022 je po padcu skozi okno hotela v Indiji umrl Pavel Anton, ustanovitelj velikana ruske mesnopredelovalne industrije Vladmirski Standard in poslanec regionalnega parlamenta v ruskem okrožju Vladimir. Le dva dni prej je v istem hotelu umrl njegov prijatelj Vladimir Bidenov, ruski poslovnež, ki naj bi ga izdalo srce.
16. februarja 2023 je skozi okno 50 metrov visoke stolpnice v Sankt Peterburgu padla in umrla Marina Jankina, Putinova tesna sodelavka, zadolžena za področje obrambe in financiranje vojne v Ukrajini. Ruske oblasti so zaključile, da je storila samomor.
Marina Jankina je bila ena ključnih Putinovih sodelavk. Skrbela je za financiranje vojne v Ukrajini. Pred tem je delala v zvezni davčni službi in bila tudi namestnica predsednika odbora za premoženjska razmerja v Sankt Peterburgu.
8. junija 2023 so pod njegovo stanovanjsko stavbo v Kazanu našli mrtvega sodnika Artioma Barteneva, ki naj bi padel skozi okno svojega stanovanja v 12. nadstropju zgradbe.
24. junija 2023 je skozi okno svojega stanovanja v 11. nadstropju nebotičnika v Moskvi padla in umrla tudi Kristina Baikova, podpredsednica ruske banke Loko-Bank. V času njene smrti, skozi okno je padla ob 3. uri zjutraj, naj bi bil pri njej na obisku prijatelj.
27. decembra 2023 so mrtvega našli poslanca regionalnega parlamenta v Tobolsku Vladimira Egorova. S svoje stanovanjske stavbe naj bi padel tri nadstropja globoko, padec pa je bil zanj usoden.
5. junija 2024 so pred stanovanjsko stolpnico v Moskvi našli mrtvo nekdanjo sodnico okrožnega sodišča za okrožje Taganski v ruski prestolnici Natalio Larino, ki je bila v svoji karieri vpletena v številne odmevne sodne primere. Padla naj bi skozi okno svojega stanovanja.
Fenomena pogostega umiranja ruskih poslovnežev in oseb na vplivnih položajih se je oprijel vzdevek "sindrom nenadne ruske smrti" oziroma "sindrom nekdanje smrti oligarhov". Mnogi kritiki ruskih oblasti za njihove smrti na spletu krivijo režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da gre za način za utišanje domnevnih disidentov ali političnih nasprotnikov. Skeptiki medtem opozarjajo na velike pritiske v ruskem poslovnem svetu in politiki, ki so se v zadnjih treh letih še dodatno stopnjevali zaradi ruske invazije Ukrajine in sankcij zoper Rusijo, ter dejstvo, da ima Rusija eno najvišjih stopenj samomorilnosti na svetu.
24. junija 2024 je po zaslišanju s strani beloruske KGB po padcu skozi okno v Minsku umrl Džianis Sidarenka, beloruski diplomat in nekdanji beloruski veleposlanik v Nemčiji.
1. julija 2024 je po padcu skozi okno svojega stanovanja v Moskvi umrla ekonomistka Valentina Bondarenko, članica Ekonomskega inštituta na Ruski akademiji znanosti.
24. julija 2024 je s križarke na reki Moskvi v bližini ruske prestolnice padel in utonil marketinški direktor moskovske borze Georgij Čibisov.
20. oktobra 2024 so pred vhodom v stanovanjsko poslopje v enem od bogatejših predelov Moskve mrtvega našli 64-letnega Mihaila Rogačeva, nekdanjega podpredsednika nekoč največje ruske naftne družbe Jukos. Rogačev je po ugotovitvah ruskih preiskovalcev padel skozi okno v desetem nadstropju stavbe, kjer je imel stanovanje.
Mihail Rogačev je bil med letoma 1996 in 2007 eden od vodilnih članov nekdanjega ruskega naftnega giganta Jukos, nekoč največjega naftnega podjetja v Rusiji. Med drugim je bil tudi eden od podpredsednikov podjetja.
16. novembra 2024 je skozi okno stanovanja v petem nadstropju stanovanjske stavbe v Sankt Peterburgu padel in zaradi posledic padca umrl ruski baletni plesalec Vladimir Škljarov, sicer tudi vodilni plesalec v prestižnem Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu. Škljarov je bil znan kritik režima ruskega predsednika Vladimirja Putina.
5. februarja letos je prav tako v Sankt Peterburgu skozi okno stanovanja v devetem nadstropju padel ruski glasbenik Vadim Strojkin, ki so ga ruske oblasti preiskovale zaradi domnevnih donacij Ukrajini.
Druge smrti vplivnih Rusov v nenavadnih okoliščinah
26. januarja 2023 so na njegovem domu v 17. nadstropju stanovanjske stavbe v Moskvi mrtvega našli Dmitrija Pavočko, serijskega menedžerja, ki je med drugim zasedal vodilne položaje v velikanih ruskega gospodarstva, kot so Rosneft, Suhoj, Lukoil, Bank Menatep, in tudi v ruski vesoljski agenciji Roskozmos. Pavočka naj bi zaspal s prižgano cigareto, ki je povzročila požar, v katerem je zgorel do smrti.
23. avgusta 2023 so v nesreči zasebnega letala med letom iz Moskve v Sankt Peterburg umrli ruski oligarh Jevgenij Prigožin in dva od vodilnih mož njegove paravojaške organizacije Wagner. Prigožin je le dva meseca prej organiziral kratkotrajen upor sil Wagnerja proti ruskim oblastem in režimu Vladimirja Putina, ki je pred tem dogodkom dolgo veljal za njegovega tesnega prijatelja. Iz Wagnerja so po smrti Prigožina sporočili, da naj bi njegovo letalo sestrelila ruska protizračna obramba, ameriški obveščevalci pa so trdili, da je bila na letalu podtaknjena bomba, ki je eksplodirala med letom.
Jevgenij Prigožin (na fotografiji), nekdanji tesni zaupnik ruskega predsednika Vladimirja Putina in šef paravojaške organizacije Wagner, je umrl avgusta 2023, in sicer le dva meseca po tem, ko je uprizoril kratkotrajen upor proti oblastem v Kremlju. Njegovo letalo je strmoglavilo med letom iz Moskve v Sankt Peterburg. Po navedbah Wagnerja ga je sestrelila ruska zračna obramba, ameriški obveščevalci pa trdijo, da je na letalu eksplodirala podtaknjena bomba. Medij The Wall Street Journal je kasneje poročal, da je atentat na "disidenta" Prigožina, ki se je drznil upreti ruskemu vojaškemu poveljstvu, načrtoval Nikolaj Patrušev, človek, ki velja za desno roko Vladimirja Putina in enega od arhitektov ruske vojne v Ukrajini.
5. februarja 2024 je le nekaj ur po tem, ko se je začel pritoževati zaradi domnevnih bolečin v ledvicah, v reševalnem vozilu umrl Ivan Sečin, sin zelo tesnega Putinovega zaupnika in izvršilnega direktorja ruskega energetskega velikana Rosneft Igorja Sečina. Uradna razlaga ruskih oblasti je, da je smrt 35-letnika povzročil krvni strdek, Igor Sečin pa je za smrt sina okrivil varnostno službo družbe Rosneft, ki naj bi reševalnemu vozilu prvotno sporočila napačen naslov.
13. februarja 2023 so v Španiji s strelnim orožjem umorili Maksima Kuzminova, nekdanjega ruskega pilota vojaškega helikopterja, ki je 9. avgusta 2023 v odmevnem primeru dezertiral in s helikopterjem Mil Mi-8 prebegnil k ukrajinskim oboroženim silam.
Kdo je umoril Maksima Kuzminova, ni znano, po navedbah španskih oblasti pa je šlo zelo verjetno za naročeni umor, na kraju zločina so odkrili tudi tulce nabojev sovjetske izdelave.
16. februarja 2024 je v po navedbah ruskih oblasti zaradi "sindroma nenadne smrti" umrl ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni. 47-letnik naj bi se zgrudil in umrl po sprehodu v kazenski koloniji "Polar Wolf" v Karpu, približno 1.900 kilometrov severovzhodno od Moskve, kjer je služil 30-letno kazen.
21. februarja 2024 so na njegovem domu mrtvega našli ruskega vojaškega blogerja in nekdanjega vojaka Andreja Morozova, ki je bil znan po svojem vzdevku Murz. Morozov, ki je februarja 2022 sodeloval v začetni fazi ruske invazije Ukrajine, je v svojem kanalu v komunikacijski aplikaciji Telegram 18. februarja 2024 razkril domnevno število ruskih žrtev med bitko v Avdijki in ob tem kritiziral rusko vojaško poveljstvo, ki je bilo po njegovem mnenju nesposobno. Objavo je dva dni pozneje izbrisal in za to potezo okrivil slavnega ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova in druge ruske vojaške blogerje, ki naj bi nanj izvajali zelo velik pritisk. En dan pozneje je objavil poslovilno pismo in storil samomor.
