Torek, 21. 10. 2025, 20.26
2 uri, 4 minute
Vojaški strokovnjak trdi: Rusi izgubljajo bitko. In v obupu lahko storijo nekaj strašnega.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
Se vojna sreča zaradi ruskega pomanjkanja goriva počasi obrača na ukrajinsko stran? Na fotografiji: ukrajinsko topništvo.
Kdo bo zmagal v vojni v Ukrajini? Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v zgodovini, in sicer v drugi svetovni vojni, je prepričan sodelavec ameriškega možganskega trusta Rand Michael Bohnert. Ključni dejavnik je po njegovem mnenju uničevanje naftne infrastrukture.
Po drugi svetovni vojni so ZDA naročile več študij, da bi ugotovile, kaj so bili glavni vzroki za njeno zmago v vojni. Ena najobsežnejših študij je bila raziskava o ameriškem strateškem bombardiranju, v okviru katere so preučile vse faze bombardiranja v Evropi in na Pacifiku ter intervjuvale na stotine ljudi iz nemške in japonske vojske in industrije, je za ameriški Wall Street Journal pojasnil inženir in vojaški strokovnjak Michael Bohnert.
So bili ključni napadi na naftno infrastrukturo?
Po mnenju intervjuvancev so bili že napadi na naftno in logistično infrastrukturo dovolj, da so njihove države prisilili h koncu vojne, pravi Bohnert. Takrat so ZDA bombardirale nemške naftne rafinerije v Evropi in blokirale oskrbo s surovo nafto. Napadle so tudi ceste, morske poti in železnice.
Najpomembnejši napad je bilo bombardiranje naftne infrastrukture, tj. rafinerij, rezervoarjev za nafto in cevovodov, pravi Bohnert, tako v Evropi kot v Pacifiku. Leta 1945 je nemškemu wehrmachtu celo zmanjkovalo goriva za tanke na fronti.
Ukrajinska strategija napadov na rafinerije
Podobno strategijo kot zavezniki med drugo svetovno vojno že nekaj tednov uporablja Ukrajina, ko načrtno bombardira rusko naftno infrastrukturo, zlasti rafinerije. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je bilo od začetka avgusta več kot 50 takšnih napadov. Ukrajinci želijo ustvariti pomanjkanje ključnih proizvodov, kot sta bencin in dizel, kar bi Moskvi otežilo napredovanje na frontnih črtah.
Ukrajinci že nekaj časa načrtno napadajo ruske naftne rafinerije. Pri tem uničujejo najpomembnejše dele rafinerij, ki jih je težko popraviti in nadomestiti.
Bohnert kot dokaz pomanjkanja nafte navaja dolge vrste avtomobilov in tovornjakov, ki čakajo na gorivo na ruskih bencinskih črpalkah. Opozarja tudi, da se na ruskih družbenih omrežjih kopičijo pritožbe zaradi zmanjšanja avtobusnih linij in praznih polic v trgovinah. Na fronti je Rusija proti koncu septembra začela izgubljati ozemlje v okupirani Ukrajini, ruske čete pa so kot ključni razlog za to navedle ozka grla v oskrbi.
Ali Rusiji resno zmanjkuje goriva?
In pomanjkanje se odraža v trdnih podatkih, pravi Bohnert: od 25 do 38 odstotkov ruskih zmogljivosti za rafiniranje nafte ne obratuje. In izgube bi se lahko še naprej povečevale. Skupno gledano v Rusiji verjetno ni več dovolj goriva, da bi zadostili potrebam tako industrije kot vojske.
Rusija je sicer država, bogata z nafto. Tako lahko izvaža surovo nafto in prihodek uporabi za nakup vojaške opreme v tujini. A po drugi strani potrebuje rafinirano nafto, ker zagotavlja materiale za industrijo in se uporablja kot gorivo. Brez rafinirane nafte Rusija ne more poganjati tovornjakov, tankov, dronov ali letal.
Koliko goriva lahko Rusija pošlje na fronto?
Rusija lahko nadomesti določeno izgubo rafinerij. Gorivo lahko kupuje v tujini. Po Bohnertovih besedah pa ta rezerva ni dovolj velika, da bi nadomestila izgubo od 25 do 38 odstotkov zmogljivosti. Popravilo rafinerij je težavno. Primanjkuje delavcev, primanjkuje rezervnih delov, Ukrajina pa namenoma bombardira najpomembnejše, težko zamenljive dele.
Rusija je velika izvoznica nafte, s čimer tudi dobiva denar za nadaljevanje vojne. Toda za vojsko potrebuje rafinirano nafto, Ukrajinci pa jim uničujejo vse več rafinerij. Na fotografiji: ruski tanker s surovo nafto.
Rusija se mora odločiti, koliko rafinirane nafte bo porabila za gospodarstvo, koliko za zasebne voznike, koliko za interese oligarhov – in koliko jo bo poslala na fronto. Kot koruptivna država si je v preteklosti težko postavila prave prioritete. Zdaj se bo morala boriti tudi proti napadom na svojo naftno in logistično infrastrukturo, pravi Bohnert, ki trdi: "Rusija to bitko izgublja."
Ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo
Bohnert vztraja pri tej oceni, čeprav Rusija po drugi strani napada ukrajinsko infrastrukturo. Ukrajina izgublja elektrarne, pravi Bohnert, vendar je večina napadov še vedno usmerjenih proti ljudem.
Rusija pušča večino ukrajinske infrastrukture nedotaknjeno, verjetno zato, ker bi jo potrebovala, če bi okupirala državo. Ukrajina ima tudi prednost, da jo lahko številne sosede oskrbujejo z elektriko, orožjem in gorivom.
Ali ruski medved izgublja sapo?
V Rusiji poročajo o pomanjkanju goriva na frontah, Ukrajinci pa teh težav nimajo, pravi Bohnert. Zato meni, da se ruska sposobnost nadaljevanja vojne dolgoročno zmanjšuje. "Ruski medved se počasi izčrpava," je prepričan.
Bo Rusom zmanjkalo goriva za tanke, tako kot se je to zgodilo nemški vojski leta 1945?
Vendar to ne pomeni, da se bo ta medved na frontah zrušil. Rusija lahko vztraja, tudi če utrpi strašne izgube. "V preteklosti so se države borile še dolgo potem, ko niso več imele sredstev za to." Toda zagon je vsekakor na strani Ukrajine. Če se to ne spremeni, bo Ukrajina lahko Ruse počasi potisnila nazaj.
Bo obupana Rusija Ukrajino napadla s kemičnim orožjem?
Poražena Rusija bi lahko postala obupana Rusija, pravi Bohnert. Vendar pa se mu jedrski napad ne zdi mogoč. Uporaba kemičnega orožja je po drugi strani resno tveganje. "Ukrajina bi morala resno razmisliti o plinskih maskah in zaščiti pred kemičnim orožjem," svetuje.
Na splošno je vojaški zagon na strani Ukrajine in Putin se bo moral sčasoma vdati domačemu političnemu pritisku. "To bi se lahko zgodilo čez šest mesecev. To bi se lahko zgodilo za božič. To bi se lahko zgodilo čez pet let. Toda dokler se boji nadaljujejo kot do zdaj, bo imela Ukrajina boljše karte v prihodnjih mirovnih pogajanjih," še trdi Bohnert.
