Četrtek, 18. 6. 2020, 18.41
3 leta, 10 mesecev
Je to rešitev, ki lahko ustavi drugi val epidemije koronavirusa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,36
19
Kako deluje aplikacija "antikoronavirus"? Takšna aplikacija na vsakem pametnem telefonu ustvari unikatno šifro in jo komunicira prek antene bluetooth. Če sta dva pametna telefona z naloženima aplikacijama več kot 15 minut manj kot dva metra narazen, si bosta shranila šifri drug drugega. Če lastnik enega od telefonov pozneje opravi test na novi koronavirus in je ta pozitiven, lahko o tem anonimno obvesti upravljavce aplikacije, ki bodo vsem, ki so bili v njegovi bližini, poslali obvestilo.
Več evropskih držav je že izdalo ali pa preizkuša mobilne aplikacije za sledenje stikom, ki so namenjene zajezitvi širjenja okužb z novim koronavirusom. Takšne aplikacije so lahko mogočno orodje v boju proti drugemu valu epidemije bolezni covid-19, a jih za zdaj uporablja manj ljudi, kot so upali zdravniki.
Aplikacije za sledenje stikom že uporabljajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in od danes tudi na Danskem, skorajšnji izid aplikacije za opozarjanje, ali je bil uporabnik v bližini nekoga, ki je okužen z novim koronavirusom, pa so napovedali tudi v Veliki Britaniji in na Hrvaškem.
Nemčija je svojo aplikacijo za sledenje stikom izdala v ponedeljek. V prvih 24 urah jo je na svoje pametne telefone preneslo 6,5 milijona ljudi.
Večina evropskih aplikacij temelji na decentralizirani platformi, ki sta jo družno razvila Apple in Google. Gre za tehnično rešitev, ki ima tudi blagoslov Evropske unije, saj ustreza strogi zakonodaji EU o varovanju osebnih podatkov.
Decentraliziranost pomeni, da se podatki o stikih shranjujejo lokalno, torej na napravi uporabnika. Ko en pametni telefon z nameščeno aplikacijo za sledenje prepozna drugega, podatka o tem ne pošlje naprej, temveč ostane pri uporabniku. Podatki so anonimizirani, kar pomeni, da iz njih ni mogoče izluščiti identitete uporabnika.
Takšne temelje imajo od tistih, ki so že v uporabi, italijanska, danska in nemška aplikacija. Francija medtem uporablja lastno centralizirano tehnologijo, kar pomeni, da pametni telefoni podatke o sledenju pošiljajo na osrednji strežnik, ki ga upravlja francoska vlada.
Ikona nove nemške aplikacije za sledenje stikom in spremljanje okužb z novim koronavirusom.
Kaj pa slovenska aplikacija?
Sredi aprila smo poročali, da bo aplikacija za sledenje stikom kmalu na voljo tudi v Sloveniji, a se zaradi postopnega izboljševanja epidemiološke slike to ni zgodilo.
Ali bo ob povečevanju števila odkritih okužb z novim koronavirusom Slovenija vendarle sledila zgledu Nemčije, Italije, Francije, Danske in še katere druge države, smo vprašali ministrstvo za zdravje in ministrstvo za infrastrukturo. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Koliko ljudi bi moralo uporabljati aplikacijo, da bi uspešno zajezili drugi val epidemije?
Nemci trdijo, da imajo trenutno najboljšo aplikacijo za sledenje stikom na svetu. Toda za učinkovito preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom in posledično zajezitev drugega vala epidemije jo morajo ljudje tudi zares uporabljati.
Nemško aplikacijo je v prvih 24 urah po izidu namestilo okrog 6,5 milijona uporabnikov, kar je malce manj kot osem odstotkov nemškega prebivalstva.
Nemci so pri uporabi aplikacije za sledenje stikom zelo razdeljeni. V anketi televizije ARD jih je 42 odstotkov dejalo, da bi takšno aplikacijo namestili, 39 odstotkov pa ji nasprotuje. Preostali se ne morejo odločiti ali pa nimajo pametnega telefona. Podobne rezultate so pokazale ankete v drugih državah.
Da bi se izognili drugemu valu epidemije, bi moralo aplikacijo namestiti vsaj 60 odstotkov državljanov, so pred časom opozorili na britanski univerzi Oxford.
Nemški epidemiolog Karl Lauterbach je medtem menil, da je ta delež lahko bistveno nižji, in sicer le 20-odstoten ob predpostavki, da državljani nosijo maske in skrbijo za higieno ter prakticirajo tako imenovano družbeno distanciranje.
Nemci so aplikacijo za sledenje stikov sicer vzeli veliko resneje od Francozov in Italijanov. Takšno aplikacijo imajo namreč na voljo že dlje časa, a jo je do zdaj v obeh državah skupaj na svoje pametne telefone preneslo le okrog pet milijonov ljudi.
Norveška je aplikacijo imela, a jo je prenehala uporabljati. Zakaj?
Aplikacijo za sledenje stikom je na Norveškem do začetka tega tedna uporabljalo okrog 14 odstotkov prebivalcev, starejših od 16 let. V ponedeljek je tamkajšnje ministrstvo za zdravje aplikacijo nato onemogočilo.
Prejeli so namreč pritožbo norveškega informacijskega pooblaščenca, da aplikacija posega v zasebnost uporabnikov, saj je izdajala njihovo lokacijo. Informacijski pooblaščenec je menil, da gre za nesorazmeren ukrep, saj je število novih primerov okužb upadalo.
Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da aplikacije za sledenje stikom ne morejo nadomestiti, temveč lahko le podprejo ročno sledenje stikom, ki ga izvaja usposobljeno javnozdravstveno osebje.
Pomisleki o domnevnem vdiranju v zasebnost uporabnikov so bili glavni razlog, zakaj se aplikacija za sledenje stikom v večini evropskih držav uvaja razmeroma pozno oziroma šele na morebitnem začetku drugega vala epidemije novega koronavirusa.
Drugače je v državah, ki jim ni treba spoštovati zelo strogih zakonov Evropske unije o varovanju podatkov. Tehnološke rešitve za sledenje stikov so na primer že pred skoraj tremi meseci začeli uporabljati v Singapurju. Pred skoraj dvema mesecema je takšno aplikacijo izdala tudi avstralska vlada.
Preberite tudi:
19