avtocesta
Torek, 20. 8. 2019, 10.03
8 mesecev, 3 tedne
Situacije, ki jih doživljajo Darsovi cestni vzdrževalci
DARS trenutno upravlja in vzdržuje skupno 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, 126 priključkov nanje, 12 avtocestnih razcepov, 67 počivališč in 37 kilometrov drugih cest. Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja pa jasno raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Vsaka zapora je na avtocesti seveda postavljena z jasnim namenom, da avtocesta ostane v dobri kondiciji in kot taka še vedno najvarnejša cesta. Velik pomen v Darsovi mreži imajo nedvomno tudi njihovi vzdrževalci, ki so pogostokrat nič krivi nič dolžni tarča marsikaterih voznikov.
Foto: Tjaša Kovač
Jože Smolič, delovodja ljubljanskih cestnih vzdrževalcev, ima za sabo že mnogo izkušenj. V več kot dvajsetih letih dela vzdrževanja slovenskih avtocest v tej in oni vlogi je videl že marsikaj in v pore pozna utrip avtocestnega omrežja in različne "profile" voznikov.
Vsaka zapora je na avtocesti seveda postavljena z jasnim namenom, da avtocesta ostane v dobri kondiciji in kot taka še vedno najvarnejša cesta. Vožnja po avtocestah in hitrih cestah je sicer, v primerjavi z drugim cestnim omrežjem, še vedno najbolj varna, saj se na njih, čeprav so najbolj prometne, zgodi najmanj prometnih nesreč. Avtoceste so še vedno daleč najbolj varne, po nekaterih izračunih med 7- do 9-krat varnejše od drugih cest nižje kategorije.
Nešteto zgodb fantov v oranžnih odsevnih jopičih
Veliko anekdot imajo fantje, ki si kruh služijo na asfaltu avtoceste. Vsi, ki delajo v zapori in so pogosto povsem neupravičena tarča jeze in slabe volje voznikov, imajo za seboj nešteto zgodb, ki jih piše delo na cesti med švigajočo pločevino.
Tudi če zgolj obstanete s pokvarjenim avtomobilom na odstavnem pasu, bo največkrat dežurna ekipa delavcev Darsa prva pri vas, da bo s signalizacijo ustrezno zavarovala vas in vaše vozilo.
Fantje v oranžnih odsevnih jopičih pa nemalokrat tudi ob nesrečah z ramo ob rami ob gasilcih in reševalcih pomagajo reševati življenja in s svojim znanjem ter opremo zavarujejo mesto pred novimi naleti.
Okoli 130 različnih del
"Ravno danes smo z avtoceste reševali ovco," začne pripovedovati Jože Smolič, ko beseda nanese na njihove vsakdanje naloge in dela. Teh seveda ni malo, takšnih ali drugačnih, predvsem pa raznovrstnih.
Od košnje trave do reševanja živali
Nadzornik cestnega prometa vodi in nadzira cestnoprometne tokove, spremlja delo vzdrževalcev cest pri zagotavljanju cestnoprometne varnosti in pretočnosti, presoja in izvaja ukrepe ob kriznih situacijah, koordinira aktivnosti v primeru incidentov, posreduje podatke prometnoinformacijskemu centru, nudi informacije ter pomoč uporabnikom prek SOS stebričkov in drugih klicnih povezav ter vodi evidence in pripravlja poročila. Pa še kaj bi se našlo.
Barvanje črt, košnja trave, urejanje odvodnih jarkov, vzdrževanje predorov, malih avtocestnih postajališč z WC-ji (brez bencinskega servisa), menjava zaradi nesreč uničene ograje in znakov, pomoč pri varovanju okvarjenih vozil, dvakrat dnevno obvozi vsakega kilometra avtoceste s strani posebne nadzorne ekipe, jeseni pa čiščenje in menjava žičnate ograje proti divjadi, pozimi zimska služba s stalnim posipanjem in po potrebi pluženjem …
Vzdrževalci na terenu imajo v svojem repertoarju okoli 130 različnih del. Poleg vsakodnevnega odstranjevanja nesreč na ljubljanskem avtocestnem obroču in vpadnih krakih avtocest nanj seveda, o katerih jih običajno obvestijo iz Darsovega Regionalnega nadzornega centra Ljubljana (Dragomelj).
"Ko se kaj zgodi, se nemudoma prekine siceršnje opravilo, ali je to košnja ali karkoli drugega. Če nekdo na avtocesti denimo vidi mačko, tudi takrat pokličejo nas. Včasih imamo sicer več težav z ljudmi, ki hočejo kar sami rešiti določeno situacijo - primer reševanja mačke, ko je neka ljubiteljica mačk kar sama skakala po avtocesti, kar je seveda izjemno nevarno. Sploh v tem času je na avtocestah veliko psov, srn, srnjakov, povoženih živali, lisic, mačk," razloži Jože Smolič.
Prvi ob nesreči
Ko se zgodi nesreča, so Darsovi terenski delavci po navadi tisti, ki so prvi na kraju nekega dogodka in tudi prvi, ki priskočijo na pomoč ljudem v stiski.
Ob nesreči operaterji v nadzornih centrih vzpostavijo ustrezne opozorilne table na informacijskih portalih. Vzdrževalci na terenu ob prihodu na kraj najprej poskrbijo za zavarovanje mesta nesreče in preusmeritev prometa, če je to mogoče.
Šele ko svoje opravijo reševalci, policisti, gasilci in morebitni preiskovalni sodnik, stopijo naprej vzdrževalci, ki morajo natančno očistiti cesto. Včasih pomaga že metla, ob razlitih tekočinah, še posebej olju, pa je postopek vračanja ceste v varno stanje veliko bolj zapleten in dolgotrajen, česar vozniki v koloni velikokrat ne razumejo.
Delo, ki ni za vsakogar
"Delo je nevarno, a nesreča se ti lahko pripeti kjerkoli. Gotovo pa našega dela ne smeš jemati prelahko. Sicer pa je naša delovna oprema vrhunska. Nekateri pridejo k nam in morebiti delo jemljejo z levo roko, na koncu pa se uprejo. Rečejo, da se ne bodo izpostavljali in šli čez cesto. Poznati moram psiho 54 ljudi. Gre za zaupanje, presoditi moramo, kdo je previden, kdo misli z glavo. Torej, ne samo, da pride v službo, ampak da je tudi z glavo na mestu. Tako kot v vsaki službi. Ljudje smo različni, veliko je usklajevanja. Nekateri so ob določenih nesrečah obupali ter dejali, da to ni delo zanje. Vedeti moraš, kam prihajaš in da si pripravljen delati vse. Nesreče moraš sprejeti. Svojim fantom vedno rečem, naj takoj povedo, ali imajo kakšne zadržke. Marsikaj vidiš. K sreči imamo zadnja leta na voljo posebnega psihologa, s katerim lahko vsi, ki so sodelovali pri neki intervenciji s hudimi posledicami, predebatirajo. Če te je strah, ta služba ni zate. Zlasti pa ne delo v predoru," pove Jože Smolič.
Prav zato Jože Smolič tako kot drugi vodje od delavcev zahteva, da pri delu vedno maksimalno poskrbijo za lastno varnost. Ustrezna označitev del in sebe z jasno signalizacijo in živimi barvami je šele prvi korak.
Prometa je vedno več
O negativnih primerih, ki jih je sogovornik že doživel, izpostavi predvsem tiste, ko uporabniki svoj gnev znašajo na nič krive vzdrževalce.
"Zmerjanje, pa metanje pločevink v vzdrževalce, do vožnje v napačno smer v rondoju Tomačevo. Ljudje mislijo, da smo mi krivi za zastoj, a vzdrževalci moramo opraviti svoje delo. Zato so potrebne zapore. Trudimo se, da jih postavljamo izven prometnih konic, a vedno to pač ne gre. Odvisno od dela in lokacije. Od Darsa se pričakuje, da vzdržuje tako, da ne povzroča dodatnih zastojev, kar pa je v času povečanega prometa tako rekoč nemogoče. Nekoč je bilo malo prometa. Lahko smo se prosto sprehajali z enega na nasprotni rob avtoceste. Danes pa imamo velike težave že postaviti znak na sredino avtoceste. Promet se povečuje, hitrosti so prevelike, standard se je dvignil, recesija je mimo. V najbolj obremenjenih konicah je na ljubljanskem obroču denimo 3.000 vozil na uro. Ljudem pa se seveda mudi. Na ljubljanski obvoznici razen ponoči skoraj ne moreš narediti zapore brez zastojev," razlaga.
Nevarnosti na tej in oni strani stožcev
Kot pravi, najhujše in najtežje nevarnosti predstavljajo tveganja, ki jim botrujejo mimo vozeča vozila. Z naraščajočim prometom na avtocestah in hitrih cestah posledično narašča število prometnih nesreč ter ogroženost ljudi, ki delajo na avtocestah. Zaradi velikih hitrosti, ki vladajo na avtocesti, bi bile posledice skoraj samodejno tragične.
Marsikdo bi utegnil pomisliti, da skok za varnostno ograjo pomeni zatišje, nekakšno varnostno območje, trenutek miru in olajšanja. Pa je res tako? Pravila od delavcev zahtevajo gibanje ob avtocesti za varnostno ograjo, a tudi v travi v jarkih odvodnjavanja se skrivajo neljuba presenečenja. Zlasti skalnata pobočja ob primorski avtocesti so domovanje naše najbolj strupene kače – modrasa. Na asfaltu mimo drvijo vozila, na drugi strani ograje pa se tam sončijo modrasi. Precej bližnjih srečanj s strupenjačami imajo v svoji službi fantje iz avtocestne vzdrževalne baze Postojna.
"Zakaj ravno zdaj?"
Poudarja, da so vprašanja, zakaj morajo delo opravljati v vročini na pragu poletja, ne pa ponoči ali v spomladanskem ali zimskem času, zelo pogosta.
"V tem času je postopek najlažji in najhitrejši, zato so tudi zapore najbolj kratke. Vsaka stvar se ne da urediti ponoči. Želimo si tudi sami, pa tudi bližnji stanovalci bi se lahko pritoževali zaradi hrupa. V mrzlem in vlažnem delu leta bi se denimo barva sušila veliko dlje. Ponoči ne moremo delati, saj je poleg mirne roke vseeno treba imeti dobro vidljivost, da so črte ravne, pa tudi hrup bi motil okoliške prebivalce. Nikoli ne moreš ugoditi prav vsem," sklene sogovornik.
Bo naslednjič, ko se bomo v koloni peljali mimo postavljene delovne zapore, naša percepcija drugačna?
Želite hitreje do cilja? Preden se odpravite na pot, se pozanimajte o stanju na cestah. Priporočeni viri informacij:
- spletna stran promet.si,
- operater na 1970 (klic ni brezplačen) ali odzivnik na 080 22 44,
- mobilna aplikacija DarsPromet+,
- družbena omrežja (@promet_si, @dars_si in www.facebook.com/vozimo.pametno),
- prometni koledar,
- prometne informacije radijskih postaj.
