Veliki brat, ki skrbi za varnost na slovenskih cestah

Statistika prometnih nesreč kaže, da smo vozniki tisti, ki nosimo velik delež odgovornosti za svojo varnost in za varnost drugih udeležencev v prometu. Naš in skupni cilj Darsa so varne in pretočne avtoceste.

Po podatkih Policije se je v letu 2018 na naših avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1493 prometnih nesreč, kar je 15,3 odstotka ali 198 nesreč več kot v letu 2017, ko so jih policisti obravnavali 1295. Promet na naših avtocestah še zdaleč ne narašča tako kot število nesreč.

Za marsikatero od teh nesreč, v katerih je k sreči povečini zverižena le pločevina, vendar pa povzročijo tudi daljše zastoje in nejevoljo drugih soudeležencev v prometu, je kriva nepravilna varnostna razdalja, nepozornost (telefoni …), nestrpna vožnja in agresivna vožnja, vožnja pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.

Da so ceste pretočne in varne, imajo pomembno vlogo tudi Darsovi nadzorni centri. Celoten avtocestni sistem nadzorujejo štirje regionalni in en podporni nadzorni center: RNC Kozina, RNC Ljubljana, RNC Slovenske Konjice, RNC Vransko in podporni nadzorni center Hrušica.

Ljubljanski nadzorni center, ki deluje že vse od leta 1989, je od leta 2009 v Dragomlju pri Domžalah in je največji od štirih tovrstnih centrov v Sloveniji. Ko vstopimo v nadzorni center, kjer operaterji dan in noč s pomočjo nadzornih kamer skrbijo za našo varnost, imamo kaj videti – polna dvorana zaslonov, zapletenih shem, glasnih alarmov ter ocean različnih podatkov.

Centri nadzora slovenskih avtocest in hitrih cest delujejo 24 ur na dan.

Veliki brat vas gleda

Takšen je prvi vtis, ko vstopiš v zgradbo Darsovega Regionalnega nadzornega centra Ljubljana, enega izmed štirih na naših tleh. Vse naokrog so namreč veliki zasloni, na katerih se predvajajo posnetki kamer, ki snemajo dogajanje na slovenskih avtocestah. Tako zaposlenim ne uide niti najmanjša neumnost voznikov. In teh ni malo.

Ljubljanski center s pomočjo različnih tehnologij in več kot 300 videokamer skupaj upravlja 169 kilometrov avtocest z dvema daljšima predoroma - Šentvid in Golovec. V ljubljanski center se stekajo klici s kar 230 SOS-telefonov. Ko voznik dvigne slušalko, nadzornik prometa nemudoma vidi, od kod ga kliče. Sicer so v predorih SOS-telefoni večinoma nameščeni na vsakih 150 metrov.

Regionalni nadzorni center v Dragomlju je odgovoren za nadzor in vodenje prometa na celotnem ljubljanskem obroču, dolenjskem kraku avtoceste do Obrežja, gorenjskem do Vodic, štajerskem do Domžal in primorskem do Brezovice.

Nadzorniki prometa v nadzornih centrih imajo ključno vlogo pri upravljanju prometa, komunicirajo z uporabniki avtocest v primeru okvar in nesreč, koordinirajo intervencije v prvi fazi dogodkov, posebej pozorno izvajajo naloge upravljanja prometa v predorih ter izvajajo ukrepe zapiranja avtocest in preusmerjanja prometa na vzporedne cestne povezave.

Ko se zgodi nesreča

Ena najhujših kršitev, ki jih snemajo njihove kamere, je gotovo vožnja v nasprotno smer. Med najpogostejše pa spadajo nestrpna in objestna vožnja, prehitevanje po desni strani in vožnja po odstavnem pasu.

In kako se odzove nadzorni sistem, ko ugotovi večjo kršitev ali morebitno prometno nesrečo? Vse skupaj traja dobro minuto. Da je odzivni čas kratek, imajo v nadzornem centru dva nadzornika prometa, ki si naloge delita.

Ko sistem zazna nesrečo, takoj ukrepa, pokličejo policijo, vzdrževalce in po potrebi cestninski nadzor. Oni potem pridejo na kraj dogodka in ukrepajo po pooblastilih. Ob večji nesreči se seveda pokliče regijski center za obveščanje. Pomembno vlogo opravi tudi prometno-informacijski center, ki z različnimi aplikacijami uporabnike takoj obvesti o nevarnosti na cestah in jih po potrebi preusmerja na alternativne poti.

Celoten avtocestni sistem nadzorujejo štirje regionalni (RNC) in en podporni nadzorni center (PNC): RNC Kozina, RNC Ljubljana, RNC Slovenske Konjice, RNC Vransko in PNC Hrušica.

Tako kot v osrednjem nadzornem centru so tudi v preostalih štirih centrih 24 ur na dan aktivni pri nadzoru in vodenju prometa. Njihovi ukrepi so premišljeni in vplivajo tako na prometno varnost kot na pretočnost. Ekipe v nadzornih centrih spremljajo stanje na avtocestah in hitrih cestah, komunicirajo z uporabniki (prek SOS-stebričkov), aktivno rešujejo izredne dogodke ter koordinirajo akcije na terenu v sodelovanju s policijo, gasilci, vzdrževalci, reševalci in drugimi intervencijskimi službami.

Največ strokovnosti in pravilne ukrepe nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih, izredni vremenski pojavi (žled, megla, snežni metež, burja in podobno) ter množične nesreče.

Ob izrednih in drugih dogodkih imajo nadzorniki prometa osrednjo vlogo, saj se vse informacije zbirajo pri njih. Med prvimi ali celo prvi izvedo za dogodek, zato na začetku prevzemajo vodenje intervencije. Ob dogodkih najpogosteje komunicirajo s policijo, gasilci ter vzdrževalci Darsa. Osrednje orodje nadzornikov prometa pri komunikaciji in obveščanju je spletna aplikacija Kažipot. V to aplikacijo nadzorniki vnašajo dogodke na avtocestah in hitrih cestah, omogoča pa tudi vrsto drugih operacij.

Trenutno je 21 odstotkov naših avtocest in hitrih cest "pokritih" s sistemi vodenja in nadzora prometa, katerih sestavni deli so tudi grafičnih prikazovalnikov prometno-informativne signalizacije (elektronski portali nad avtocestami in priključki), kamere, vremenske postaje, detektorji prometa … Delež vseskozi povečujejo. V okviru projekta postavitve novih portalov nad avtocestami in priključki je tako v začetku letošnje pomladi stekla postavitev med drugim štirinajstih novih portalov, šestih polportalov na posameznih avtocestnih priključkih, dva obstoječa portala pa bodo dogradili. Postavljajo jih med Lukovico pri Domžalah na štajerski avtocesti ter Divačo na primorski avtocesti, na ljubljanskem obroču in dolenjskem vpadnim krakom nanj, med Grosupljem in Ljubljano (razcepom Malence).

Poleg tega se v sklopu pogodb za rušitev in preureditev opremljajo z elektronskimi portali nad avtocesto tudi območja posameznih čelnih cestninskih postaj. Za zdaj sta s portali opremljeni nadzorni točki Torovo na gorenjski in Log na primorski avtocesti. Ti portali so sicer sestavni del obstoječega sistema vodenja prometa, poleg tega pa so namenjeni tudi izločanju prometa na območje nadzorne točke, kjer cestninski nadzorniki DARS, policisti in drugi pristojni organi opravijo nadzor.

Do zdaj so bili v sklopu preureditve cestninskih postaj postavljeni po trije elektronski portali nad primorsko avtocesto iz smeri Vrhnike proti Logu ter iz smeri Brezovice proti Logu, enako pri Torovem na gorenjski avtocesti, trije iz smeri Vodic proti Torovemu in trije iz smeri Brnika proti Torovemu. Novi portali bodo postavljeni tudi v okviru rušitve in preureditve čelnih cestninskih postaj Kompolje na štajerski avtocesti ter Dob na dolenjski avtocesti, kjer bosta ravno tako nadzorni točki prometa, ter na območju cestninske postaje Pesnica na štajerski avtocesti ter Prepolje na podravski avtocesti. Skupaj z Logom in Torovim, kjer portali že delujejo, bo na slovenskih avtocestah šest nadzornih točk.

Sodelovanje z nadzornimi centri sosednjih držav

S sosednjimi državami na Darsu sodelujejo na podlagi Dogovora o sodelovanju (MoU) ter na podlagi planov vodenja prometa (Traffic Management Plan). Sodelovanje z glavnimi nadzornimi centri sosednjih držav trenutno poteka prek Prometno-informacijskega centra, a na Darsu že načrtujejo vzpostavitev njihovega Glavnega nadzornega centra. Sodelovanje s sosednjimi državami je vsako leto aktualnejše, saj lahko zaradi gostote avtocestnega omrežja promet preusmerjajo na vzporedne avtocestne povezave sosednjih držav (v primeru nesreč ali večjih katastrof). V zadnjih letih so s tem sodelovanjem zmanjšali kar nekaj ur zastojev in s tem povečali pretočnost na mednarodnih koridorjih.

Preberite tudi:

Avtomoto Kaj storiti v primeru vožnje v napačno smer?

Avtomoto Kako "fer" je slovenski šofer?

Avtomoto Pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti rešuje življenja

Avtomoto Kaj vse nas letos čaka na slovenskih avtocestah?