Kaj vse nas letos čaka na slovenskih avtocestah?

DARS, d. d., si kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in zaupanega premoženja prizadeva za varne in pretočne avtoceste. Obnovitvena in vzdrževalna dela izvajajo z upoštevanjem prometnih obremenitev in zgolj takrat, ko so nujno potrebna. Če želimo, da bodo naše avtoceste in hitre ceste varne, jih je treba redno vzdrževati in obnavljati.

V družbi DARS načrtujejo, da bodo v okviru investicijskega obnavljanja vozišč letos obnovili odseke smernih vozišč avtocest in hitrih cest v skupni razdalji 49 kilometrov in dodatno še 12 kilometrov v okviru rekonstrukcije odsekov zaradi odstranitve preostalih cestninskih postaj in preureditve območij, skupno torej 61 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest.

V letošnjem letu nameravajo odstraniti skupno 21 cestninskih postaj in preurediti njihova območja (10 čelnih – gre za večje, ki segajo čez traso avtoceste – in 11 stranskih – te so na avtocestnih priključkih, pri čemer je samo po ena cestninska postaja na naslednjih priključkih: Krško, Slovenske Konjice, Kozina, Senožeče in Divača).

Pogoj za začetek odstranjevanja cestninskih postaj je bila lanska uspešna uvedba novega elektronskega cestninskega sistema za težka vozila, saj so se pred tem na postajah cestninila tovorna oziroma nevinjetna vozila. Lani so jih tako odstranili 13 (vključno s Hrušico, ki je bila samo delno preurejena), letos pa jih je v načrtu za odstranitev še vseh preostalih 21, skupno torej lani in letos vseh 34 cestninskih postaj. Skupna vrednost gradbenih del za odstranitev in preureditev vseh še 21 preostalih cestninskih postaj v letu 2019 znaša 36,51 milijona evrov (brez DDV).

Pri tem ne gre le za odstranitev postaj, ampak tudi za preureditev območij cestninskih postaj ter rekonstrukcijo vozišča na širšem območju cestninskih ploščadi – v okviru tega projekta je bilo lani obnovljenih 9,5 kilometra smernih vozišč avtoceste, letos jih bo v okviru odstranjevanja še 11,2 kilometra.

Za zdaj vse po načrtih

"Ker želimo uporabnikom naših avtocest s čim manj motnjami prometa zagotoviti čim več obnovljenih odsekov, smo lani na lokacijah treh cestninskih postaj združili izvedbo del tudi z obnovo nekoliko širših odsekov avtoceste. Enako načrtujemo tudi za letos. Kar zadeva preureditev in odstranitve cestninskih postaj, gre za zdaj vse po načrtih. Podobno je tudi z vsemi obsežnejšimi obnovitvenimi deli, ki so se v večini začela v aprilu. V mislih imam predvsem Ravbarkomando, odsek Šentrupert–Vransko, Drnovo–Dobruška vas, Drnovo–Brežice. Stekla so tudi dela za odstranitev cestninske postaje Videž na primorski avtocesti. Dela se nadaljujejo intenzivno in vseskozi, vse dni v tednu, tudi med prazniki. Za zdaj ni bilo težav. Zaradi del tudi med velikonočnimi prazniki nismo opazili daljših zastojev. Ti so v večini nastajali zaradi dotoka tranzitnega turističnega prometa, nesreč, manjših ali večjih," poudarja gospod Marjan Koler.

Dodaja, da določena gradbena dela na Darsu potekajo tudi čez zimo. "Graditev 13-kilometrskega odseka podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem, ki smo jo v celoti predali prometu lani konec novembra, je denimo potekala tudi večino zimskih obdobij. Tudi pri obnovi viadukta Ravbarkomanda na odseku primorske avtoceste med Uncem in Postojno so dela trajala tudi do sredine decembra. Predori in premostitveni objekti se lahko gradijo praktično neprekinjeno skozi vse leto. Nemogoče pa je pozimi izvajati asfalterska dela, ker so temperature prenizke in obstaja nevarnost zmrzali. Poleg tega v zimskem obdobju oziroma praviloma do marca ne obratujejo asfaltne baze, od koder dobavljajo asfaltno zmes," razloži gospod Marjan Koler.

Medtem pa vse pogosteje, zlasti na prometno najbolj obremenjenih avtocestnih odsekih, na primer pri popravilih poškodovanih delov vozišč (t. i. krpanje) z deli pričnejo že v nočnem času, tako da je ob prvi dnevni svetlobi že vse pripravljeno za polaganje asfalta. "Ponoči opravljamo tudi večino vzdrževalnih del v predorih. Sicer pa pri načrtovanju začetka del, ki jih skrbno načrtujemo, vedno upoštevamo tudi pričakovane prometne tokove, zato jih pogosto opravljamo tudi ob koncih tedna, ko je manj dnevnih migracij v službo in po opravkih, ob nedeljah pa veljajo še omejitve vožnje tovornega prometa. Dejstvo pa je , da pri obsežnejših, večmesečnih obnovah ni mogoče vzpostaviti prometa po delu, kjer potekajo dela, dokler dela niso zaključena, da je potem omogočen varen potek prometa," pove gospod Marjan Koler.

Potrebnega je nekaj potrpljenja

"Treba je razumeti, da gre za resnično velika linijska delovišča. Na dolenjski avtocesti na primer dela izvajajo na razdalji osmih kilometrov, na štajerski avtocesti (Šentrupert–Vransko) na razdalji približno pet kilometrov. Razumemo vprašanja uporabnikov, ki se sprašujejo, zakaj dela tako dolgo trajajo, a v isti sapi pogostokrat ne upoštevajo, da gre za resnično velike površine. Samo za primerjavo: na primer obnova ene samcate kopalnice v izmeri 12 kvadratov lahko traja tudi 14 dni, če imaš srečo z mojstrom," dodaja.

"Gre za velike površine. Na primer odsek Šentrupert–Vransko obsega okoli 100 tisoč kvadratnih metrov, na dolenjski avtocesti je delovišče veliko okoli 150 tisoč kvadratnih metrov. Čarobne palice ni. V dveh dneh tega ni mogoče narediti, sploh če želimo delo opraviti kakovostno. Ljudje se strinjajo z odstranitvijo, tudi mi si želimo, da se to zgodi čim prej. Naš cilj je vse cestninske postaje odstraniti v tem letu, tako da bo tudi promet bolj varen, pretočen, zagotovo bodo tudi naši uporabniki bolj zadovoljni. Je pa dejstvo, da je treba potrpeti. Tudi pri zobozdravniku na začetku malce zaboli, pa je potem vse v redu, boljše," sklene Marjan Koler.

Čelno cestninsko postajo Vransko bodo odstranili in preuredili njeno območje hkrati z načrtovano trimesečno obnovo dela odseka med Vranskim in Šentrupertom (obnovili bodo štiri kilometre avtoceste, in sicer obeh smernih vozišč – proti Celju in proti Ljubljani), delovišči cestninske postaje in obnove trase avtoceste bosta povezani.

Izvajalec je dela začel sredi aprila, zapora polovice avtoceste (najprej bo zaprto smerno vozišče proti Ljubljani) in preusmeritev na drugo polovico, kjer bo promet v dolžini približno 5 km še vedno urejen po dveh, sicer zoženih pasovih v vsako smer vožnje in ob omejeni hitrosti, pa je bila izvedena po velikonočno-prvomajskih praznikih (do takrat bo promet urejen po obeh polovicah avtoceste, sicer po dveh zoženih pasovih). Dela bodo končana predvidoma konec julija letos. Skupaj z obnovo tega dela štajerske avtoceste nameravajo izvesti še odstranitev čelne cestninske postaje Vransko in preureditev njenega območja.

Stekla so tudi dela za odstranitev in preureditev območja čelne cestninske postaje Videž in tamkajšnje stranske (na priključku avtoceste) cestninske postaje Kozina na odseku avtoceste med Kozino in Črnim Kalom. To sta še edini preostali cestninski postaji na primorski avtocesti A1 med Ljubljano in Koprom.

DARS jeseni načrtuje obnovo nekaj manj kot 4 km cestišča na obeh polovicah hitre ceste H4 na odseku med Vogrskim in Šempetrom pri Gorici. Obenem bomo v tem obdobju odstranili čelno cestninsko postajo Bazara in preuredili njeno območje.

Začela pa se je že zadnja, zaključna faza obnove viadukta Ravbarkomanda na primorski avtocesti A1 med Uncem in Postojno. Po končanih pripravljalnih delih je od 24. marca 2019 promet na širšem območju viadukta na razdalji približno kilometra že urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje po levem viaduktu (gledano iz smeri Ljubljane proti Kopru). Desni viadukt bo zaradi dokončanja rekonstrukcije stebrov oziroma podporne konstrukcije zaprt predvidoma do začetka letošnjih poletnih počitnic, ko bodo obnovitvena dela na 46 let starem objektu končana.

V začetku aprila je stekla obnova 7,6 km vozišča (v obeh smereh) na odseku dolenjske avtoceste med Dobruško vasjo in Drnovim ter priključka Drnovo (v skupni dolžini 2,7 km), s temi deli in delovno zaporo pa so združili tudi odstranitev in preureditev območij tamkajšnjih cestninskih postaj (čelne cestninske postaje Drnovo in stranske na priključku Krško).

Promet bo med obnovo posamezne polovice avtoceste urejen v dolžini približno 8 km dvosmerno po drugi polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje. Dela bodo končana predvidoma sredi junija letos. V sklopu rušitve stranske cestninske postaje Krško bo potrebna popolna zapora priključka Drnovo, ki bo tudi popolnoma obnovljen. Popolna zapora je predvidena med 6. in 10. majem 2019 ter med 29. majem in 14. junijem 2019. Obvoz bo urejen čez sosednja priključka.

V načrtu je med drugim tudi obnova odseka dolenjske avtoceste med Grosupljem in Ivančno Gorico, in sicer 6,2 km smernega vozišča avtoceste proti Novemu mestu, ki pa se bo začela predvidoma jeseni letos. Promet bo med deli urejen po dveh zoženih voznih pasova v vsako smer vožnje (v smeri Novega mesta bo en pas potekal ob gradbišču, torej po desni polovici avtoceste, ki jo bomo obnavljali). V okviru ene delovne faze bo promet največ štiri konce tedna (od petka zvečer do nedelje zvečer) urejen po dveh zoženih pasovih proti Ljubljani in samo po enem pasu proti Novemu mestu.

Predvidoma v prvih dneh septembra bo stekla načrtovana obnova viaduktov Podmežakla 1 in Podmežakla 2 na avtocestnem odseku med priključkoma Jesenice vzhod in Jesenice zahod proti Karavankam. Promet bo med predvidoma 45-dnevno obnovo urejen po drugi polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje. V teku je razpis za izvajalca del.

Predvidoma sredi septembra je načrtovan začetek preplastitve 9 km cestišča avtocestnega odseka med Kranjem zahod in Podtaborom proti Karavankam. Obnovljeni bodo tudi izvoz z avtoceste in uvoz nanjo na priključku Kranj zahod (proti Karavankam) ter posamezni kraki razcepa Podtabor. Med predvidoma 50-dnevno obnovo bo promet urejen ali po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje ali z vzpostavljanjem (menjavo) dveh začasnih prometnih pasov v smeri povečanega (koničnega) prometa in enega v nasprotni smeri. Trenutno je v teku priprava razpisa za izvajalca del.

Preberite tudi:

Avtomoto Kaj storiti v primeru vožnje v napačno smer?

Avtomoto Kako "fer" je slovenski šofer?

Avtomoto Pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti rešuje življenja